Leto po izidu prvenca Glory To The Brave je izšla nova plošča. Že s prodajo prvenca so dosegli ogromno, saj toliko prodanih plošč (nad 150.000) za debi metal skupine ni malo. Album je podoben prvemu, odstopanj od starega stila je malo, tako da bo tudi ta plošča dobro sprejeta. No ja, nekaj sprememb pa le je. Skladbe so malce bolj namenjene koncertom, saj so skoraj vse "sing along tipa" (aaaaaaaaaaaaaaaa, aaaaaaaaaaaaaaa, gremo skupaj, oooooooooo, oooooo…). Album je dolg (le) dobrih 45 minut, kar je dobro. Glasbe in besedil ne pišejo na silo, da bi zapolnili vseh 77 minut, ampak izberejo le najboljše skladbe. Nakateri pravijo, da je drug album slabši od prvega, a je po mojem mnenju enako dober. Po tako dobrem prvem albumu so vsi pričakovali še več, kar pa je že ni več v mejah realnosti. Zato jih je drug album malce razočaral, če pa prvega ne bi bilo, bi na zadnjega gledali drugače. Velik korak pa so naredili v živih nastopih. Imel sem to srečo, da sem bil na njihovem koncertu, in show je bil odličen. Nastopili so v hali Rockhouse v Salzburgu. Videl sem tudi njihov nastop na Wacken Open Airu v Nemčiji leta 1997 (njihov prvi nastop izven Švedske). Takrat so po odru skakali kot Pop Design, tule pa je bilo izboljšanje za 400%. Na oder so prišli v temi in vsi dvignili roke visoko v zrak. Sledil je trenutek tišine, za njim pa svetel blisk in glasen pok…pirotehnike ni manjkalo. Skladbe so odigrali tako kvalitetno, da se le malo ločijo od studijskih. Za konec pa so poskrbeli še za veliko presenečenje. Zaigrali so namreč skladbo Judas priestov Breaking The Law. A ne v navadni postavi, vsi so zamenjali inštrumente. Tako je prvi kitarist pel, drugi igral bobne, bobnar je igral bas, pevec in basist pa sta igrala kitari.Na kratko, komur je bila všeč prva plošča skupine Hammerfall, mu bo tudi druga.

Peter