Dragonforce so svojevrsten fenomen. Igrajo daleč najbolj naspidiran power metal na zemeljski obli, multinacionalno zasedbo sestavljajo člani iz petih po narodnosti različnih držav s »sedežem« v Veliki Britaniji, ki pred njimi termina melodični power metal praktično ni poznala.
Seveda njihova glasba ni po godu vsem, a na lanskih festivalih so z odličnimi predstavami pokazali, da se počasi že približujejo popularnosti največjih svetovnih power metal bandov. Na albumu številka tri, Inhuman Rampage vse to le še potrjujejo in niti za ped ne odstopajo od svojega značilnega zvoka. Razen »sladke« balade Trail Of Broken Hearts, s katero zaključijo album, v ostalih sedmih skladbah ponovno rušijo hitrostne rekorde power metala. Herman Li in Sam Totman z ultra hitrimi prsti izmenjaje in skupno solirata kot dva »psihota«, v duelih, ki tako včasih postanejo troboji, se jima pridružuje naslednji odštekanec, klaviaturist Vadim Puzhanov. S filigransko natančnostjo v ozadju po bobnih razbija Dave Mackintosh, večjo vlogo, z občasnimi solo vložki, imajo bass kitare, vso to furijo pa z melodičnim vokalom in zelo spevnimi linijami v refrenih vsaj nekoliko umirja ZP Theart. Ena glavnih značilnosti ostaja tudi izredna energičnost in pestro dogajanje, s čimer poskrbijo, da niti ena izmed pet do osem minut dolgih skladb za trenutek ne zapade v dolgočasje.
Ker ostajajo v že poznanih vodah, Dragonforce niso več tako senzacionalni kot na začetku kariere, a svoj slog še izpopolnjujejo in za fane bo tole pravi šus za vstop v novo koledarsko leto.

Matjaž