Če dodam še leto 1994, ko je bil band ustanovljen pod imenom Imperial, in če ne odštejem dveh let premora, ki si ga je band privoščil med 2005 in 2007, potem Krieg letos praznujejo dvajset let obstoja. V teh letih je zasedba posnela kar nekaj albumov, izredno veliko split posnetkov ter nemalo EP-jev, med katere sodi tudi najnovejši Isolation/Transmission.
V tem času je band šel skozi mnogo stilističnih sprememb in sprememb zvočne podobe. Vse skupaj se je začelo zelo umazano, zelo brutalno in zelo hitro – razburkano kot življenje divjega upornika – in se razvilo v nekaj bolj splošno sprejemljivega, dovršenega in strukturiranega – lahko bi enostavno rekel odraslo in zrelo, a še zmeraj antikonformno. Zaradi ponovne, n-te zamenjave sodelujočih članov zasedbe je logično, da band zveni drugače oz. da je od starih časov ostal le še vokal N. Imperiala, ki v tem pogledu ostaja stalnica. Stilska sprememba je v mojih ušesih dobrodošla, kljub temu da je band z njo izgubil nekaj svoje nezamenljive unikatnosti, saj oba komada spominjata na že slišano preteklost.
EP se začne simplificirano rockersko in monotono; uvodni riff se ponavlja do polovice komada, kjer s povsem tekočim prehodom prvič udari dvojni pedal na bobnih. Bas je poudarjen, komad pa rahlo spominja na Burzum iz obdobja albuma Filosofem.
Nadaljevanje in zaključek EP-ja tvori nekakšna mešanica med Judas Iscariot in Khold, kar ponovno pomeni rockerski pridih, pomešan s surovim in prvinskim black metalom.
V obeh primerih pa gre vsekakor za melodična, catchy in groovy komada, ki napovedujeta zanimiv nov celovečerec, ki naj bi izšel še letos.