Najprej so bili Celtic Frost, potem Death, nato Obituary in na koncu še Morgoth. Vmes pa še seveda cela tona povprečnih death metal bandov in peščica izredno kakovostnih ter (nekateri od njih) spregledanih. Seveda na tem mestu nimam namena pisati/ponavljati zgodovine razvoja death metala, temveč želim z naštetimi bandi opozoriti/spomniti na podobnost v slogu igranja in, kar je še bolj očitno, podobnost v zvoku. Najbolj očitna podobnost je in (po večletnem premoru tako Obituary kot Morgoth) še zmeraj ostaja predvsem vokal, kar se tudi leta 2014 pozna na singlu God Is Evil. Kadar se izgubim v lastnih mislih in pozabim, da se v Winampu »rolajo« death metal prvaki iz Nemčije, zmeraj znova pomislim: »Joj, kak dober bo album od Obituary, ko že singl tako raztura!« No, potem pa malo stresem z glavo, se ponovno osredotočim, prisluhnem v povprečju nekoliko bolj hitremu death metalu in se ponovno spomnim, da pa so to le Morgoth.
Peterica, ki trenutno skupaj z Bolt Thrower osvaja večje evropske klubske dvorane, se je vrnila. Ne samo na sceno, temveč tudi k svojim koreninam. O industrialnem rocku ni več ne duha ne sluha, komada God Is Evil in Die as Deceiver pa sta živ dokaz, da srce banda bije za hitrejše in trše zvoke srednje hitrega tempa. Medtem, ko ste se torej nekateri od vas o kakovosti banda prepričali v živo na Dunaju, pa je mene zasedba o odkrivanju svojih albumov iz devetdesetih let prejšnjega stoletja prepričala z dotičnim singlom. Mislim, da si ne bi mogli omisliti boljšega napovednika za četrti studijski album.