Spet se bom citiral: »Položite ploščo legendarnih Motörhead na gramofon, izberite najvišjo jakost zvoka (kaj pa drugega) in namesto normalne vklopite povišano hitrost predvajanja glasbe. Rezultat je izredno glasna mešanica […], ki po določenem času zaradi nepoznavanja komadov prične zveneti monotono, a zaradi catchy ritmov brez postanka zabava še naprej.« In še en citat: »Black metal? Oziroma prej metal punk? Hm … Blackened D-beat röck'n'röll, če že kdo vpraša. Ali enostavno: glasba.«
Prvi citat je vzet iz lastne reportaže, ko so Ewig Frost skupaj s slovenskimi Dalkhu in italijanskimi Whiskey Ritual koncertirali v Škofji Loki, pri drugem pa gre za odgovor v intervjuju glavnega člana zasedbe, Niitra (pevec, kitarist), na moje vprašanje »Kako bi definiral vaš stil?«. Sicer je resnično vseeno, za kakšno zvrst glasbe gre, in predalčkanje tudi zna biti odveč, a ob današnji poplavi bandov pač moram vsem zapriseženim enemu ali drugemu žanru prihraniti čas in takoj opozoriti na eksotičnost te trojice iz Avstrije.
Za tiste, katerih interes sem morda vzbudil z uvodnim citatom, pa naj še dodam, da Ewig Frost niso noben klon tega ali onega banda. V okviru opisanega jih odlikuje povsem unikaten zvok in slog igranja, zaradi česar sicer dokaj podobne skladbe (kot pri Motörhead) ne ponujajo ne vem kakšne strukturne globine ali virtuozne tehnične izvedbe, vendar faktor zabave na najvišjem nivoju. Če želite v svojo playlisto party glasbe dodati še kakšnega izvajalca, z Umazanimi Zgodbami iz hiše Ewig Frost zagotovo ne boste zgrešili (kar pa ne velja za njihov prvenec, ki poveličuje tradicionalen in umazan black metal). Cheers!