Khold nadaljujejo tradicijo izdajanja izključno studijskih albumov. Til endes je njihov šesti po vrsti v štirinajstih letih delovanja. V teh letih se je band dosti manj spremenil kot njegov starejši brat Tulus, kar po eni strani pomeni le manjše glasbene premike v to ali ono smer, s čimer bodo najbolj razočarani glasbeni sladokusci in navdušenci nad eksperimentalnimi in post metal izdajami. Po drugi strani pa bodo prišli na svoj račun vsi, ki cenijo band in njegov unikatni slog z manjšimi variacijami in dodatki.

Prva razlika, ki sem jo opazil, je zvok. Ta je nekoliko manj izrazit in bolj basovsko poudarjen. Vse skupaj pa še posebej dobro podčrta dodatno doomovsko atmosfero, ki jo band sicer že od nekdaj zna razbiti in preklopiti iz počasne v srednje hitro prestavo. Po začetnem, tipičnem počasnem black metal komadu v slogu Khold, z naslovom Myr, sledi že kar prvo presenečenje albuma. S Skogens øye se band v zgodovini kovinskega žanra pomakne še dlje nazaj v zgodovini, v čas utemeljitve žanra, ko so bandi udarjali hitro in še hitreje, skratka enostavno in speedy. Drugo presenečenje albuma je na njegovi sredini in sliši na ime Dommens armé. Ker je band do danes posnel vse svoje pesmi v norveščini, tega v letu 2014 tudi ni želel spremeniti zaradi priredbe. Iz tega razloga ljubitelji thrash in black metala nismo dobili le še ene priredbe slavnega komada Troops of Doom (Sepultura), temveč tudi prevod legendarnih besed v norveški jezik. Komad se dejansko tako zelo dobro zliva s preostalimi osmimi, da poslušalec brez pomoči (beri: navedbe na ovitku) sam zelo težko pride do te ugotovitve.

Razlog, zakaj me je album tako zelo presenetil in prepričal, pa kljub vsemu tiči nekje drugje. Čeprav zveni kot že slišan, so nekatere pesmi tako zelo catchy, tako zelo igrive in nalezljive, da se pozitiven vtis o slišanem vzpostavi že kar ob prvem srečanju, svoj obstanek pa poudari z vsakim novim pojavom.