Idolatria so relativno mlad black metal band iz sosednje Italije. Band se je (menda) nazadnje predstavil slovenski publiki na lanski dan mrtvih, in sicer kot predskupina našim Human Putrefaction, ki so v Mostovni praznovali release party svojega prvenca. Italijanski četverček se mi je takrat predstavil v vsej svoji zlobni in umazani obliki, a zaradi nepoznavanja njihovega hitrega black metala name ni uspel narediti nobenega vtisa.
Vsaj preveč pozitivnega ne. Razen z »low tempo komadom, ki sploh v živo ustvarja močan kontrast. Toda dotičen komad, ki v živo ne izstopa samo zaradi kontrasta, je dejansko zelo dober, poslušljiv in catchy«, več mesec kasneje pa ostaja glavni razlog, zakaj sem na tale album čakal tako zelo nestrpno. Zanimalo me je namreč, če bom po tolikih mesecih življenja v pozabi še zmeraj znal uživati v tem komadu ali ne. Sicer danes nikakor ne morem trditi, da je osrednji komad na albumu tudi tisti, ki me je lani navdušil v živo, toda dejstvo je, da so me Italijani ponovno navdušili prav s svojim najpočasnejšim komadom. Ta nosi naslov Divium Diabolus Resuscita in je na sredini albuma, med ostalimi blackmetalskimi napadi (neupoštevajoč instrumentalni zaključek Hallelujah...Praise To You...Magnificent!) s hitrostjo izstreljene brzostrelke prava oaza miru in spokoja. V repetitivnem slogu band s tem komadom spominja na stare čase black metala, ko so se stvari vrtele okoli kultnega A Blaze in the Northern Sky.
Prav tako na stare čase, vendar bolj hitre in agresivne, pa spominja preostali, glavni del albuma. Osebno se mi je med poslušanjem pred duhovnim očesom večkrat prikazalo ime Setherial, v duhovnem ušesu pa so mi odmevale besede Sogovornika, ki je enkrat celotno današnjo sceno opisal približno takole: »Na današnji sceni je zelo veliko dobrih bandov, zato se mi sploh ne ljubi več iskati in odkrivati kaj novega, ker je vsega preveč. Raje se posvetim tistim izjemnim albumom in bandom, ki se jim res splača prisluhniti.« Ali z drugimi besedami: v black metalu je zelo veliko sivine, ki nemalokrat moti jasen pogled na svetle, izstopajoče točke. Takšni v mojih ušesih izpadejo tudi Idolatria in njihov prvenec Breviarium Daemonicus Idolatrorum – dobro, a za marsikoga morda dvajset let prepozno.