Watain so izdali svoj tretji live album. Včasih so se zgledovali po umazanih in surovih Darkthrone in jim posledično posvečali priredbe, z leti pa so se umirili, postali modrejši in nežnejši … Mi sledite? Ali sem prehitro začel z zavajanjem in v drugi vrstici recenzije še sploh niste bili prav pri stvari, da bi me ujeli na laži? No, Watain so se sicer z leti nekoliko spremenili, toda njihova zadnja dva nastopa na slovenskih tleh sta bila tako zelo krvava in smrdeča, da pri njih o modrosti in nežnosti ni ne duha ne sluha.
Nekatere rokerske/progresivne tendence na albumu The Wild Hunt, ki jih je band vpeljal dokaj jasno pod vplivom velikega brata Bathory, so pokazale, kam natančno so Watain danes usmerjeni. In če smo ob odkrivanju omenjenega albuma morda še z vprašajem v mislih trdno trdili, da slednji kopirajo prve, je recenzirani live album jasna izjava v tej smeri: Watain imajo »nove stare« vzornike. Ko sem slišal za tale plošček, sem sicer takoj pomislil, da bodo na albumu v glavnem komadi iz obdobja, ko se je Quorthon posvetil vikinško epski glasbi. A temu ni tako:
1. A Fine Day to Die
2. The Return of Darkness and Evil
3. Rite of Darkness
4. Reaper
5. Enter the Eternal Fire
6. Sacrifice
7. Born for Burning
Razen uvodnega A Fine Day to Die vsi komadi izhajajo s prvih treh albumov Bathory, The Return in Under the Sign of the Black Mark. Izbor komadov definitivno ni slab, zvok na albumu je dober, poleg glasbe je dodobra ujeto vzdušje v dvorani, a pod črto se vseeno poraja vprašanje: Kdo potrebuje tole izdajo? Ker sploh nisem fan cover bandov, pa čeprav jih morda sestavljajo zelo kakovostni glasbeniki, sem v živo nad priredbo navdušen samo takrat, ko banda ne poznam ali se mi njegova glasba ne dopade preveč. V takšnih primerih se mi zdi, da priredba izredno popestri koncertno vzdušje, medtem ko so mi projekti, kot so Twilight of the Gods, Death To All ali tale od Watain povsem zgrešeni.
Žal je Quorthon preminul prehitro, to je dejstvo. A kar se mene tiče, bo njegova glasba za zmeraj še naprej živela v mojem srcu, na odru pa naj ostane pokopana.