Najnovejši album trojice pod imenom Krisiun je star že nekaj več kot mesec dni, nanj pa sem v originalu oziroma fizični obliki naletel na festivalu KOA 2015, kjer je band tudi zaigral dva komada z njega. Forged in Fury je že deveta studijska izdaja peklenske trojice iz Brazilije, ki že od leta 1990 brutalizira naš svet, v slogu svojega predhodnika The Great Execution pa je brutalističnih elementov kljub vsemu manj, medtem ko je band povečal minutažo počasnejšim, tehničnim in groove elementom.

Krisiun so bili že od nekdaj poznani po svojem nemilostljivem lomastenju mrtve kovine, začetno tradicijo pa so prekinili s prejšnjim albumom, saj »niso želeli ponovno ves čas samo blastbeatirati, temveč so želeli v glasbo vnesti nekaj old-school heavy metal idej«, kot mi je med intervjujem leta 2012 povedal Moyses. Temu primerno album še zmeraj ruži, vendar nekoliko manj, še vedno pa so prisotni tudi najpomembnejši prepoznavni elementi bandovega igranja, zaradi katerih poslušalec takoj dvigne obrvi v smislu: »Aha, to so pa Krisiun!« Forged in Fury je nezamenljiv Krisiun izdelek, čeprav vsebuje več »atmosferičnih« elementov, kot recimo na koncu komada Strength Forged in Fury ali v uvodu v skladbo Soulless Impaler. Vendar atmosferičnih na brutalen, heavy, »krisiunski« način. Močna vloga je ponovno dodeljena kitarskim solažam, ki pa so – kot zmeraj – bolj ali manj vsebinsko prazne. Pač old school stuff. Poleg tega me na Forged in Fury moti manj kruleč in bolj govorjen vokal, ki albumu odvzame dobršno mero ostrine.

Po drugi strani pa je album močno razgiban, s številnimi menjavami ritma in tempa, bas kitara je ob samo treh instrumentih logično poudarjena, medtem ko je band še dodatno začinil skorajda enourno zabavo z zanj že značilnim groovom. In v skladu s staro tradicijo, ki je manjkala na The Great Execution, se na albumu nahaja tudi priredba, ki razkriva en kamenček več v mozaiku, ki je vplival na bandov glasbeni razvoj. Forged in Fury se zaključi z Electric Funeral, meni najbolj zanimivim komadom, morda kateremu od vas tudi poznanim kot otročiček staršev Black Sabbath. Kakšnega drugega komada s podobnim hit potencialom pa zaenkrat še nisem odkril.