INTERVJUJI

28. 11. 2013

Troll

Sprašševal: Dejan Klančič
Odgovarjal: NAGASH

Konec oktobra sta se v Ljubljani ustavila dva velika banda norveškega blackmetalskega undergrounda. Ker lepa beseda lepo mesto najde, sem imel priložnost govoriti z glavnima članoma obeh bandov. Prvi je bil Nagash, ki širši javnosti ni poznan le kot ustanovitveni član zasedbe Troll, temveč predvsem kot nekdanji član velikih Dimmu Borgir in tudi nekoliko manjših The Kovenant, o katerih je izredno sproščeno s skodelico čaja v roki spregovoril pod prostim nebom na Metelkovi. Med intervjujem je Nagash povedal kar dosti o omenjenih bandih in poleg tega na kratko spregovoril še o svoji družini in življenju izven »scene«.

DEJAN:Kako zaenkrat poteka turneja?
NAGASH: Turneja poteka enkratno. Minilo je že dobrih deset let, odkar sem bil nazadnje na turneji z avtobusom. Z dostojnim avtobusom. Dogajanje je zabavno, iz različnih pogledov.

DEJAN: Zabavno?
NAGASH: Ja, je neke vrste mešanica med punkcijo hrbtenice in normalnim dopustom.
DEJAN: Dobro. Mislim, »mislim«, da vem, kaj želiš povedati. (oba v smeh)

DEJAN: Mesti Hamar in Oslo nista daleč oddaljeni eno od drugega. Toda kakšne glasbene vezi obstajajo med Troll in Dødheimsgard? Kako to, da ste se skupaj odpravili na to evropsko turnejo?
NAGASH: Nekje konec leta 1995 oziroma v začetku leta 1996 sem se preselil v Oslo, ker sem se pridružil Dimmu Borgir. Dødheimsgard oziroma Aldrahn in Vicotnik pa sta že od otroštva prijatelja z Dimmu Borgir, kar pomeni, da se že od nekdaj družimo. Z Dødheimsgard smo prijatelji že dolga, dolga leta … Način, kako se je Troll razvijal skozi leta, na primer do albuma The Last Predators, kjer gre za močno industrialno obarvan black metal, je recimo primerljiv s tem, kar so v tistem času počeli tudi Dødheimsgard. Če recimo poslušaš Drep de kristne od Troll in Kronet til konge, prvi album Dødheimsgard, imaš pred seboj dva tipična blackmetalska albuma. Potem pa so Dødheimsgard s 666 International krenili s poti, kakor tudi Troll z že omenjenim The Last Predators. Ko si torej že omenil turnejo … Dødheimsgard so želeli na turnejo z novim albumom, ki pa ga, mimogrede, niso izdali pravočasno, zato sem predlagal, da bi na turnejo šli skupaj. Takoj se je vse poklapalo, saj smo dobri prijatelji in tudi naša glasba je na nek način kompatibilna.

DEJAN: V preteklosti niste bili kaj dosti na turnejah. Vesel sem, da ste si premislili, a zanima me, zakaj? Kako to?
NAGASH: V bistvu je to zelo dolga zgodba, a jo bom skušal povedati na kratko. Ko sem z The Kovenant posnel albuma Animatronic in S.E.T.I. in ko so Dimmu Borgir postajali vedno bolj prepoznavni in slavni … Jaz nisem takšna oseba, mene ne zanima življenje rock zvezde ali kaj podobnega. Želim si iti svojo pot iz lastnih razlogov. Ko pa ti prepoznavnost zraste nad določeno mejo in postaneš slaven, pa počasi pričneš čutiti pritisk, ki te sili, da kršiš lastna načela, moralo in etiko. Tega si pa ne želim. Zato sem se odločil, da se umaknem od celotne glasbene scene za skorajda deset let. V tem času nisem želel imeti opravka z nikomer. Želel sem početi stvari po svoje, še naprej sem delal glasbo, a sem jo delal le zase in za svoje prijatelje. Dejansko je bilo tako, da me je naš basist, ne aktualni, temveč prejšnji, prepričal, da ponovno začnem pisati glasbo. In tako se je spet začelo in tukaj sem. A tokrat, ker sem bogatejši za marsikatero izkušnjo, počnem vse pod svojimi pogoji. Odločam o vsem, kar želim početi.

DEJAN: Torej delaš zdaj stvari drugače?
NAGASH: Tako je. Stvari potekajo povsem drugače. Na primer: za danes zvečer smo se odločili, da bomo spremenili vrstni red, po katerem bomo nastopili, tako bo headliner začel s koncertom, prvi band pa bo nastopil kot glavni/zadnji band.

DEJAN: Najprej bomo torej slišali Dødheimsgard, potem Troll …?
NAGASH: Tako je. Prvi bodo igrali Dødheimsgard, nato Troll in kot glavni band večera Hetroertzen.

DEJAN: Minutaže pa ne boste spreminjali?
NAGASH: Ne, minutaža ostane enaka. Dødheimsgard bodo igrali približno eno uro in trideset minut, Troll eno uro in petnajst minut, Hetroertzen pa eno uro. (no, kasneje se je zaradi tehničnih težav izkazalo drugače, op. a.)

DEJAN: Dobra ideja!
NAGASH: Ker je to za Hetroertzen prva turneja, smo jim želeli dati priložnost, da se dokažejo. Že v osnovi smo si jih želeli zraven na turneji, ker nam je v celoti všeč, kar počnejo. To, kar počnejo, ni zlagano, ni prirejeno. In ker so prvič na turneji, smo jim želeli dati možnost, da enkrat nastopijo tudi v vlogi headlinerja.
DEJAN: Me veseli, da ste za to spremembo izbrali Ljubljano.

DEJAN: Ali aktualna turneja med drugim pomeni tudi, da načrtujete nov album?
NAGASH: Ja, tako je. Med koncertom igramo tudi eno novo pesem, ki jo lahko najdeš na YouTubeu.

DEJAN: Zadnje leto ali dve raje ne preverjam več, kaj igrajo bandi v živo, ker si želim prihraniti dejavnik presenečenja za koncert.
NAGASH: Okej. Sicer pa igramo to pesem v drugi polovici svojega nastopa, odzivi publike pa so bili do zdaj zelo dobri, sploh z ozirom na to, da gre za pesem, ki je še niso slišali. Mislim, da boš prijetno šokiran oziroma presenečen. Ne gre za pesem, ki bi ustrezala tradicionalnemu slogu iz hiše Troll.
DEJAN: Raje ne bom spraševal dalje, da bom res povsem presenečen.

DEJAN: Kako zadovoljen si s trenutno zasedbo banda? Gre za stalno zasedbo ali glasbenike, ki si jih najel le za turnejo?
NAGASH: Ne. Ko sem ponovno oživel Troll, sem vsem povedal, da si ne želim, da bi to bil moj projekt, temveč sem si želel polnopraven band s stalnimi člani, kjer si zaslužijo vsi enako mero spoštovanja. Vsi naj s svojimi mnenji in idejami sooblikujejo band. Poleg tega pa sem tudi želel, da se vsi naučijo vse pesmi, ves repertoar, stari in novi, da bi razumeli Troll. Tudi z mojo pomočjo. V tem duhu sem jih tudi silil, da delajo intervjuje in podobne zadeve.

DEJAN: Leta 2010, po devetih letih molka, si izdal Neo-Satanic Supremacy, kar je bilo dokaj veliko presenečenje. Po eni strani zaradi tega, ker band dolga leta ni bil več aktiven, po drugi strani pa zaradi glasbe, ki ni nadaljevanje albuma Universal, temveč vrnitev nazaj h koreninam melodičnega black metala. Bi lahko podrobneje pojasnil razloge za svojo odločitev, zakaj nisi nadaljeval v industrial slogu?
NAGASH: Za to pa je nekako kriv Fenriz od Darkthrone in mislim, da bi Aldrahn povedal enako. Fenriz je tisti, ki je celotno staro sceno prepričal v uporabo techno in industrial elementov.

DEJAN: Takrat, sredi oziroma konec devetdesetih?
NAGASH: Ja, od sredine devetdesetih do nekje leta 2000. Fenriz je glavni razlog, da je vsak norveški black metal band začel mešati glasbo s temi elementi.

DEJAN: Zdaj mi pa moraš dati malo časa, da si uspem vse skupaj pravilno predstavljati. Za nas tukaj je Norveška tam nekje daleč stran, a ti si dogajanje v tej »veliki« Norveški predstavil kot majhno in povsem pregledno sceno.
NAGASH: Saj je, ker je tudi država mala. Zato pa recimo Hellhammer igra v sto različnih bandih oziroma mi vsi igramo v več različnih bandih, saj nas ni tako veliko. Zato se tudi vsi med seboj poznamo.

DEJAN: Kaj pa ti? Živiš samo od glasbe ali imaš tudi normalno, vsakdanjo službo?
NAGASH: Jaz imam tudi redno službo. Sem glavni kuhar v restavraciji. A da se vrnem nazaj k vprašanju, zakaj sem posnel Neo-Satanic Supremacy. Kot sem že povedal, nas je on, »The« Fenriz (smeh), prepričal v to. A moje srce je zmeraj bilo za black metal, ki sem ga delal na začetku. Zato tudi recimo album Spiritual Black Dimensions, ki sva ga s Silenozom večji del napisala sama, zveni tako zelo blackmetalsko. In tako je Neo-Satanic Supremacy neke vrste ljubezensko pismo black metalu iz srednjega obdobja devetdesetih let prejšnjega stoletja. Albuma se nisem lotil z željo, da bi ustvaril nekaj novega, temveč sem želel narediti glasbo, ki je podobna temu, kar sem počel takrat. Da lahko na nek način začnem znova. Kot neke vrste drugi ognjeni krst, drugi začetek. A želel sem začeti znova. Upam, da sem odgovoril na tvoje vprašanje.

DEJAN: Seveda, odlično. Hm, zdaj pa malo za šalo. Bolj ali manj vsi uporabnika spleta poznamo pomen besed »troll«. Si kdaj koli zaradi novega pomena besede razmišljal o tem, da bi spremenil ime banda? Ali meniš, da ta dodaten pomen tudi dodobra opisuje ali dopolnjuje namene tvojega banda? Konec koncev je glavni namen black metala, da provocira.
NAGASH: Ja, perfektno je. Odlično! (oba v smeh) Tudi zdaj na turneji ves čas »trolamo«. In to tudi počnejo norveški Troll. Smo kot prastari old school spletni troli, le brez spleta.

DEJAN: Kolikor vem, je vaš debitantski album Drep de kristne razprodan. Ste razmišljali o tem, da bi ga ponovno izdali? Če imaš kje še kakšno kopijo, bi jo lahko dobil?
NAGASH: Dejansko je tako, da so zgoščenke ravno v tiskanju. A ker niso bile pravočasno gotove, jih nismo mogli vzeti s seboj na turnejo. Toda vseeno imam dobro novico. Ker praznuje band letos svojo dvajseto obletnico, smo Drep de kristne prvič izdali na vinilki in ga tudi imamo s seboj. Vinilka vsebuje celo besedila, ki jih pred tem nismo izdali nikjer. Manjka le prvo besedilo, ki ga pa ne smem objaviti. Zaradi njega sem že dobil triletno pogojno zaporno kazen in denarno kazen v višini približno 25.000 EUR zaradi norveškega zakona v zvezi z bogoskrunstvom. Če bi objavil besedilo, bi spet imel policijo na grbi. Vsa ostala besedila pa so objavljena, celo za komad Drep de kristne.

DEJAN: Album Drep de kristne je bil objavljen sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bil drugi val black metala v razcvetu. Si kdaj koli ali morda še zmeraj razumeš vaš prvi album kot prelomen ali vpliven?
NAGASH: O tem nisem nikoli razmišljal. Pri pisanju glasbe tudi nikoli nisem imel v mislih ustvarjanja novih žanrov ali česa podobnega. To ni bil nikoli moj namen.

DEJAN: Ko sva ravno pri vplivih … Kako je tvoje sodelovanje z Dimmu Borgir vplivalo na tvoj pogled na black metal oziroma glasbo na splošno?
NAGASH: Mislim, da sem v času svojega delovanja pri Dimmu Borgir več prispeval k bandu, kot pa je band lahko dal meni, saj sem pri Dimmu Borgir počel zelo veliko različnih stvari. Za Enthrone Darkness Triumphant sem na primer naredil kitarske solaže, igral sem kitaro, za Spiritual Black Dimensions sem napisal polovico klaviatur, prispeval sem vokale, igral bas kitaro in podobno. Kaj naj rečem? Ko so Dimmu Borgir postajali slavni, je to mene zmeraj močneje rinilo v podzemlje. Sem namreč antikonformist po duši.

DEJAN: Na moje naslednje vprašanje, zakaj si zapustil Dimmu Borgir, si torej že odgovoril, zato ga lahko preskočiva in se posvetiva tvojim ostalim projektom. Kaj se dogaja z The Kovenant? Lahko pričakujemo kakšno novo glasbo?
NAGASH: (preden prične z odgovarjanjem se sladko nasmeji) Nisem prepričan, če naj sploh odgovorim na to vprašanje. Novi album, Aria Galactica …

DEJAN
: Aha …
NAGASH: Mislim, da si ti prva oseba, ki bo to slišala. Album Aria Galactica je bil tako rekoč dokončan (99 %) že leta 2004.

DEJAN: Pred skoraj desetimi leti? In zakaj ga skrivati?
NAGASH: Ne vem. Na to nimam dobrega odgovora.

DEJAN: Pa je v slogu starih zadev ali …?
NAGASH: Je mešanica vseh albumov.

DEJAN: Torej neke vrste melodični industrial black metal?
NAGASH: Ja, a v resnici je še več. V bistvu ne znam opisati. Je zbirka vseh albumov. A bomo videli. Sicer ne morem ničesar obljubiti, ker vse, kar se dogaja z The Kovenant, je izven nadzora. The Kovenant ni možno nadzirati, ni možno napovedati, kaj se bo zgodilo. Lahko pa obljubim naslednje: The Kovenant ne bo nikoli razpadel. Dokler živim, bo tudi obstajal tudi The Kovenant.

DEJAN: Torej ima tudi ta band, ta projekt zate velik pomen?
NAGASH: Tako je. Gre za moj prvi band, ki sem ga ustanovil leta 1990, ko smo igrali še death metal.

DEJAN: Koliko si bil takrat star?
NAGASH: Bil sem dvanajst ali dvanajst in pol.

DEJAN: Razumem, da gre za čustveno navezo.
NAGASH: Poleg tega pa prihajam še iz družine glasbenikov. Vsi v moji družini so glasbeniki ali učitelji glasbe.

DEJAN: In na katero glasbilo si se najprej naučil igrati?
NAGASH: Klavir.

DEJAN: Klavir?
NAGASH: Moj oče je pianist, in sicer v zelo znani norveški rock 'n' roll skupini iz sedemdesetih in osemdesetih.

DEJAN: Daj me malo poduči. Ime skupine?
NAGASH: Imenuje se Unit 5. Bili so slavni v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja na Norveškem. Pojejo v norveščini.

DEJAN: V tujino niso prodrli?
NAGASH: Morda na Švedsko, Finsko in Dansko, v bistvu le v okviru Skandinavije. Tako da je bil oče kar ponosen name, ko sem začel koncertirati po svetu, prejemal glasbene nagrade in podobno. A kot sem že povedal, me je vse to še bolj potisnilo v podzemlje, me potisnilo stran od vsega tega. Toliko ljudi je že izgubilo sled s tem, kar naj bi black metal v osnovi bil. Black metal ni kostim, je kultura.

DEJAN: Jaz zmeraj pravim: »Delaj, kar meniš, da moraš delati.«
NAGASH: Točno tako.

DEJAN: Pa se ponovno vrniva k Troll. Med prvim in zadnjim albumom je štirinajst let razlike. Si imel težave pri izboru komadov za turnejo, ki bi hkrati zadovoljili tvoj glasbeni okus in oboževalce banda, ki vas spremljajo že od samega začetka?
NAGASH: Bilo je manj težavno, kot sem sprva menil, kajti vprašali smo naše oboževalce, katere pesmi bi radi slišali v živo. Meni je tako ali tako vseeno, ker znam zaigrati katero koli skladbo. Zato smo kar direktno vprašali naše poslušalstvo, katere komade želijo slišati. Od njih smo prejeli glasove za posamezne pesmi, ki jih sedaj igramo.

DEJAN: Zdi se mi, da so nekaj podobnega pred par leti naredili Amon Amarth.
NAGASH: Hm, ne vem. V glavnem, največ igramo pesmi z Drep de kristne, sicer pa so zastopani vsi albumi.

DEJAN: Zmeraj mi je všeč, če band igra stare pesmi, s katerimi je postajal velik in prepoznaven, da ne igra le komadov z zadnjega albuma, da bi se le-ta še bolje prodajal.
NAGASH: Točno tako. Iz tega razloga sem tudi nastopil z The Kovenant na Nizozemskem. Ne spomnim se točno, a bilo je lani ali pred dvema letoma. (bilo je leta 2011, op. a.) Z zasedbo Troll smo v celoti zaigrali album In Times Before the Light. (hehe)

DEJAN: Spet nekaj besed o glasbenih vplivih. Kaj meniš, je skandinavska black metal scena še zmeraj najbolj vplivna?
NAGASH: Mislim, da če je govora izključno o black metalu, potem zagotovo. Potem je Norveška vsekakor še zmeraj na prvem mestu, kar se tiče inovativnosti, eksperimentiranja, izvirnosti.

DEJAN: In še moje zadnje vprašanje: Kako ti je všeč Slovenija? Kaj vse si videl?
NAGASH: Malo smo se sprehodili naokoli in nam je všeč. Še posebej ta čudni park tukaj, z vsemi temi čudnimi spakami in troli. Vzdušje tukaj je zelo postapokaliptično. (opisoval je Metelkovo, op. a.)

DEJAN: Kot da bi bil včeraj tukaj Mad Max.
NAGASH: Točno. Ali zombi apokalipsa ali kaj podobnega. A mi je všeč. In tudi trava je dobra.

Sledil je le še zaključni vzajemni smeh, zahvala z obeh strani in kratek sprehod nazaj proti dvorani, kjer me je čakalo še enourno čakanje na pričetek koncerta.

ZADNJE OBJAVE
Intervju
15. 9. 2017
Arch Enemy
Intervju
12. 6. 2017
Doro
Intervju
2. 6. 2017
Simon »Talent« Škrlec
Intervju
7. 4. 2017
Teleport
Intervju
31. 3. 2017
Srd
Intervju
29. 12. 2016
Space Unicorn on Fire
Intervju
18. 11. 2016
Železne stopinje
Intervju
3. 10. 2016
Tomcat
KONCERTI & FESTIVALI
21. 12. 2017
KoD: Decage, Maskardh, Chronic Dose
Orto Bar, Ljubljana
21. 12. 2017
Kinozvok: The Canyon Observer vs. Alice in Wondeland (1915)
Klub Gromka, Metelkova, Ljubljana
22. 12. 2017
KoD Extra: Sober Assault, Black Reaper, Morbid Creation, Terminal Disease
Orto Bar, Ljubljana
22. 12. 2017
United HC Breka III
Ambasada ŠKM, Beltinci
22. 12. 2017
Cowboys from Hell
Mostovna, Nova Gorica
23. 12. 2017
Ostrigina metalurgija: Metalsteel, Cvinger, Carnifliate
MKC Pri Rdeči Ostrigi, Škofja Loka