Na letošnji izvedbi festivala Metaldays se mi je zadnji dan (končno) uspelo dogovoriti za dva intervjuja. Najprej sem se sredi popoldneva v »zavetju« hotelske avle pogovarjala z Maikom Weichertom, enim izmed ustanovnih članov nemške metalcore zasedbe Heaven Shall Burn. Band se je po osmih letih vrnil v Tolmin, nazadnje so bili tu na velikem odru takratnega Metalcampa leta 2006. Zasedba je lansko leto izdala album Veto, ki ga še zmeraj predstavlja na turneji in poletnih festivalih. Nemci so v roku nekaj let zamenjali dva člana, nazadnje lansko leto bobnarja, kako se po teh in mnogih drugih dogodkih počutijo, pa v nadaljevanju.
TINA: Lepo pozdravljen. Po osmih letih ste ponovno v Tolminu. Kako se počutite ob vrnitvi?
MAIK: Osem let je že?
TINA: Ja, neverjetno hitro gre čas, kajne?
MAIK: Preden smo prišli, smo razmišljali, koliko časa je minilo, in vsi smo imeli v mislih pet let. Ampak ja, zelo smo veseli, da smo ponovno tukaj. Vsi smo presenečeni, koliko stvari se je spremenilo. Prostor za kampiranje je veliko bolj čist (!), ni več toliko smeti in še vedno je tako lepo, kot nam je ostalo v spominu.
TINA: Zelo zanimivo, da ste opazili, da smo bolj »čisti«. Kaj pa sama organizacija? Čutite na tem področju tudi kakšen napredek?
MAIK: Hm … res se ne spomnim, kako je bilo leta 2008. Vem, da ni bilo grozno, torej je moralo biti vse tako, kot mora biti tudi v preteklosti. Zdi pa se mi, da se je organizator zamenjal? Opazil sem veliko Nemcev med glavnimi osebami.
TINA: Res je. Glavni organizatorji so še vedno isti, med drugim pa sodelujejo tudi z Nemci, ki skrbijo za PR in podobne zadeve.
MAIK: No, mi smo bili zelo zadovoljni v preteklosti in tudi sedaj je vse tako, kot mora biti. Osem let nazaj morda nismo bili tako profesionalni in se niti nismo zavedali določenih napak.
TINA: Če bi moral izbrati med klubskimi turnejami in festivalskimi nastopi, za kaj bi se odločil?
MAIK: Ti dve možnosti sta kot dva različna športa. Festivali so odlični in ravno tako klubi. To je tako kot igranje odbojke na mivki ali pa v dvorani. Obe verziji sta super, zato sem pozimi za klube, poleti pa obvezno za festivale.
TINA: Kako se pa počutite, ko igrate na velikih metal festivalih kot predstavniki moderne zvrsti oz. cora?
MAIK: Hm … sam sem pravzaprav vedno presenečen, koliko tistih pravih old school metalcev uživa v naši glasbi. Včasih nas je res strah igrati na takih festivalih. Na primer lansko leto smo igrali na Party.Sanu v družbi samih black in death metalcev, kjer smo bili označeni za »metalcore pedre«. Na naše presenečenje je bil koncert velik uspeh. Obiskovalci so nas poslušali in uživali v našem nastopu. Veliko tistih, ki nas slišijo prvič, je presenečenih, da je lahko moderni metal tako agresiven. Nimamo clean vokalov, zato smo morda celo precej konzervativni predstavniki modernega metala, a še vedno pašemo na vse metal festivale.
TINA: V zadnjih nekaj letih ste zamenjali dva člana skupine. Se sedaj počutite izpopolnjene, kot prava zasedba?
MAIK: Lansko leto smo zamenjali bobnarja in bivši bobnar je še vedno naš zelo dober prijatelj. Prejšnji vikend je odšel z nami na festival, na žalost pa ne more več igrati z nami zaradi pomanjkanja časa. Menjavi tako sploh nista bili problematični. Že od nekdaj smo bili skupina najboljših prijateljev, ki skupaj igrajo, tako da prihod novih članov res ni bil noben problem.
TINA: Odlično. Svet glasbe se spreminja. Veliko modernih zasedb v svoje nove stvaritve dodaja djent, breakdowne in podobne dodatke. Kaj pa Heaven Shall Burn? Boste ostali pri koreninah ali nameravate v prihodnosti bolj eksperimentirati?
MAIK: Osebno sem vedno zelo zainteresiran za razvoj moderne glasbe oz. za njeno napredovanje. Seveda, če se nekaj sliši super, to poskušam vključiti v naše komade. Glavni faktor pa je, da paše v Heaven Shall Burn. Med vsemi temi djent bandi jih je kar nekaj, ki so odlični, večina pa jih je izjemno dolgočasnih. Saj veš, vsi udrihajo po istem Meshuggah ritmu, ta pa ne bi sedel v našo glasbo, v našo zvrst/zvok. Mi igramo veliko bolj melodično agresivno glasbo in djent res ne bi pasal zraven.
TINA: V enem od intervjujev sem prebrala, da radi uporabljate filozofske teme in zgodbe kot inspiracijo za besedila (opevali so Antigono, za inspiracijo pri Iconoclast so uporabili Nietzschejevo teorijo »Bog je mrtev« …; op. a. ). Ali je v Vetu tudi kaj filozofskega?
MAIK: Da, tudi v Vetu je filozofija. Že na samem začetku je zgodba o Godivi (Lady Godiva, anglo-saška osebnost iz 11. stol., ki je gola jahala skozi ulice Coventryja, da bi s tem izborila opustitev zatiralskih obdavčenj, ki jih je njen mož nalagal podložnikom; op. a.), ki je precej popularna in ni ravno neka »globoka« filozofska tematika kot pri trilogiji Iconoclast, kjer smo inspiracijo črpali iz nemških filozofov. Še vedno smo skupina »mislecev«, ki radi pripovedujejo zanimive filozofske in zgodovinske zgodbe. Sicer pa nikoli ne zmanjka tem, o katerih se da filozofirati in razmišljati v besedilih.
TINA: Filozofije ni nikoli preveč in sploh ne premalo. Ali ste že začeli razmišljati ali pa celo pisati kaj novega?
MAIK: Ne, nič še. Imamo že nekaj idej, ki smo jih preizkusili in posneli, a kljub temu ne bo novih pesmi oz. uradnih posnetkov pred prihodnjim letom.
TINA: Kakšna pa so tvoja pričakovanja za današnji koncert? Nastopate kot eden izmed večjih bandov celotnega festivala in zadnjega dne, zato so verjetno pričakovanja vseh obiskovalcev kar velika.
MAIK: Hm … pravzaprav sem zelo radoveden in poln pričakovanj. Nekateri člani moje družine so prišli, ker so na dopustu v Sloveniji (kje drugje pa bi bili Nemci, če ne na hrvaški obali s krajšim obiskom Slovenije? op. a.), zato se posebno veselim srečanja z njimi. Zelo sem navdušen, ker bom zopet videl Sabaton in Suffocation, seveda pa se veselim tudi našega koncerta, ker bomo dali vse od sebe. Zadnji dan festivala je, zato upam, da bodo vsi imeli dovolj energije, da bodo še zadnjič dali vse gumbe na off in se znoreli z nami.
TINA: V to ni dvoma. Kar nekaj obiskovalcev je prišlo na festival samo danes, zato v odlično vzdušje pred odrom res ne dvomim.
MAIK: Res? No, to pa je odlično.
TINA: Za konec te moram vprašati še, kakšno setlisto ste nam pripravili? Best of izbor ali kaj posebnega?
MAIK: Seveda bomo igrali tiste komade, ki jih »moramo«, ker jih vsi želijo slišati. Poleg tega pa letos igramo tudi dva komada, ki ju nismo igrali že deset ali dvanajst let (in glede na setlisto mi še zmeraj ni jasno, katera dva komada sta to; op. p.) oz. ju igramo zelo, zelo redko. Tako lahko ločimo med pravimi oboževalci in občasnimi (smeh), ker se tisti hardcore oboževalci vedno smejijo, ko slišijo katerega izmed teh dveh komadov. In samo zaradi njih na setlisto vključujemo tudi manj znane skladbe.
TINA: Odlično. To bi bilo z moje strani vse, hvala za pogovor in se vidimo pod odrom, morda pa tudi kje med poslušanjem drugih bandov. Hvala še enkrat.
MAIK: Prosim in hvala tebi.
