Predizbor za Rock Otočec: Uroš / Leer / Skyline

Čeprav precej aktivno spremljam koncertno sceno, sem za ta koncert izvedel le dan prej. Eden od razlogov je verjetno v tem, da nikoli nisem resno spremljal dogajanja okoli Rock Otočca, najbolj verjeten razlog pa tiči v tem, da je večji del koncertov v kamniški Kotlovnici »javna skrivnost« in le malo ljudi ve, da se v tem zaspanem koncu Slovenije sploh karkoli dogaja.
Seznam nastopajočih je obetal zanimiv večer, saj redko dobim priložnost spoznati dva domača metal banda v enem večeru.
Ob napovedani uri se kot vedno v Kotlovnici ni dogajalo še čisto nič, omembe vredno število obiskovalcev se je prikazalo dobre pol ure kasneje, še pol ure za tem pa se je začelo zares.
Prvi so na oder stopili Uroš, ki zase pravijo, da igrajo »goat metal«. Kaj za vraga je »goat metal«, se sprašujete? Niste edini, saj tudi sam pred tem nisem imel priložnosti, da bi band slišal v živo. No, sedaj mi je točno jasno, kaj si lahko predstavljamo pod »goat metal«, a žal opis same zvrsti ni enostaven. Pa poskusimo vseeno – »goat metal« je mešanica stilov glasbe, ki so med seboj bolj pomešani kot je abeceda v lužici izbruhane »ABC župce«. Osnova vsega je sicer death metal, ki pa je zaradi vseh primesi precej potisnjen v ozadje. V glasbi skupine Uroš ne slišimo le mešanice metalskih podžanrov, saj njihova širina vsebuje tudi odlomke ska in reggae, vmes četverica vrže še ščepec balkanskega melosa, kakšen rap insert … Metalski deli pa poleg že omenjene deathmetalske osnove segajo od klasičnega »cupa cupa« thrasha preko grinda do melodičnih delov, na katere bi bili ponosni tudi finski melanholiki. Vsemu skupaj dodajte še vokal, ki prav tako skače od ene skrajnosti do druge ter zvrhano mero humorja in dobili ste »goat metal«. Za bolj natančno predstavo si morda lahko zamislite kreganje štirih oseb, katero radijsko postajo bodo poslušali – vsi štirje v naključnih časovnih intervalih pritiskajo svoj gumb in tako skačejo od ene postaje do druge. No, čeprav Uroš skačejo med postajami, to delajo enotno, ubrano. Lepo presenečenje, saj tako solidnega, energičnega, pa vseeno tako zajebantskega nastopa nisem pričakoval. Le tako naprej!
Leer so (pod?)povprečen srednješolski (punk)rock band, ki so hitro odgnali večino publike (velik del je šel raje stat ven na -10°C), zato o njih ne bomo izgubljali besed.
Zadnji so na oder stopili EdguySkyline. Mladi gorenjski powermetalski peterici se pozna, da gre za nov band, a kljub pomanjkanju odrske kilometrine kažejo, da imajo potencial. Največji adut je vokalist Klemen, ki brez težav odpoje visoke lege, ki jih v njihovih komadih ne manjka. Poleg manjših, a vseeno slišnih kiksov (nihajoč ritem, ko bobnar poje back vokale) so imeli najmanj sreče z zvokom (preglasne klaviature), največji minus pa je izbor materiala, saj je bil repertoar sestavljen le iz polovice avtorskih komadov, drugo polovico pa so pobrali od banda, ki ga zelo očitno vsi v Skyline jemljejo za vzor, Edguy. Ko bodo fantje nabrali več izkušenj in se znebili nepotrebnih priredb, bomo prav gotovo še slišali zanje.
Po nastopih je sledil dobrih petnajst minut trajajoč premor, med katerim je žirija sprejela presenetljivo odločitev – tretje mesto je pripadlo skupini Leer, drugo Skyline, prvo pa Uroš. Zakaj presenetljivo? Odkrito povedano nisem pričakoval, da bo imela žirija toliko jajc, smisla za humor in dobrega okusa, da bo razumela bistvo »goat metala« in Uroš. Pa sem se na presenečenje mnogih in srečo skupine Uroš uštel.
Čestitke skupini Uroš za uvrstitev na festival Rock Otočec, v Kotlovnico pa se 16. marca vrnemo na Železovanje (Sarcasm, Armaroth, Desc).