Red Fang / The Shrine / Lord Dying

Morebiti postaja navada, da se datumi posebnih koncertnih dogodkov oziroma takih, ki imajo naziv višjega stasa, postavljajo na večere nedeljskih dni. Splet naključij v tem primeru puščam ob strani, čeprav je mogoče le-ta pravi odgovor. Tega nedeljskega večera je Metelkovo zaznamoval dogodek v kompleksu Channel Zero. Uradno razprodan koncert ameriških zasedb je moralo zaradi snežne ujme in rdečega alarma, ki zavija nad našo deželo, izpustiti nekaj posameznikov. Število takih pa navsezadnje ni bilo pretirano, saj je bila dvorana ob koncu močno zapolnjena.
Za predigro so poskrbeli Lord Dying, ki so oder zasedli nekaj čez 21h. Fantje so presenetili že uvodoma. Prav posebej izstopa krmar Erik Olson, ki je vreden naziva gospod z velikim G in ima tak glas, da bi ga posledično z veseljem povabil na ženino kosilo, za zahvalo pa bi kasneje poslušali njegove pevske viže. Kljub nehvaležnim težavam, ki so pestile basista in zvok izpod njegovega inštrumenta, so poskrbeli za presenetljivo dober odziv publike, žal pa je zanimivo mešanje kontrasta basovskih linij s to zagato prišlo do manjšega izraza. Prav prešerno vzdušje je napravilo dejstvo, da je bila dvorana že za uvodni band lepo obiskana: le misel za debato ali morebiti za razmislek, torej o žanrsko silni raznolikosti med spoštovanjem glasbenih zasedb (predvsem predskupin)? Četverica, ki preigrava nekakšen sludge/doom in se na določenih mestih spoprijema tudi z drugimi žanri, je imela svoje dobre trenutke. Po lanskoletni izdaji prvenca Summon the Faithless in prikazanem se njihovo mešanje izkaže kot nekaj z močnim potencialom, ki pa svojega cilja pravzaprav še ni doseglo. Razlog tiči v samem kakovostnem razponu in nihanju razpoložljivega materiala. Ampak (!) za uvodni sprejem so opravili svoje delo solidno in bili tako od koncertnega trojčka še najbolj »originalni«.
Po krajšem odmoru je štafetno palico prejela zasedba The Shrine. Trojica z oznakami psihedelični rock/proto doom/stoner, ki bo marca izdala svoj drugi album, je imela ta večer nalogo, da vročico noči pripelje na naslednjo raven. Tehnično dovršeni in z vokalistom, ki je močno spominjal na nadležnega Italijana, so žal pretiravali s svojo jam session lekcijo. So pa imeli tokrat v smeri sreče naperjeno smolo, da je bila raja ta večer zelo razpoložena, kar se je sploh zaznalo pri zadnji skupini, in so tako poslušalce še vseeno uspešno zabavali. Boljši zvok kot pri predhodnikih, čeprav s še vedno ponavljajočimi se težavami na levem zvočniku. Navsezadnje so The Shrine imeli nekaj pozitivnih trenutkov, a so se ob koncu poslovili brez presežkov.
Zadnji izmed trojice nastopajočih pa so bili Red Fang, ki so preteklo jesen izdali novo plato. Njihov nastop se je s slovenskim nagovorom pričel kot energijska bomba in raja je sledila njihovemu vplivu. Kaj hitro pa je jedro množice zapadlo v nekakšne neizvedljive mosh kreacije. Pretirano poskočnemu življu sredi dvorane sicer ne oporekam, saj so koncerti dostikrat kar mizerno statični, a mimo nekaterih stvari ni moč iti brez omemb. Idiote, ki so s pivom špricali člane banda (občinstvo tu ignoriram, saj ni še nihče preminil spričo dodatnih vitaminov), pa sprašujem: zakaj?! Red Fang so me s svojo glasbo in vzdušjem spominjali na tiste bolj obljudene punk rock prireditve; rajanje, surfanje po rokah slušateljstva in najstniška radost. Tehnično sicer izpiljen nastop in tudi zvok je uspelo tonski ekipi le urediti. Kitarista, ki sta vsak s svoje strani ščitila vokalista z bas kitaro, sta imela svoj večer ritmičnih melodij in prikritih solažnih izvedb. Ob koncu pa se je nekako še tista ura nastopa, ki se je po dolgotrajnem prosjačenju za uspešni dodatek končala nekaj po polnoči, zdela malce preveč in razvlečeno. Zna biti, da je bil izbor pesmi neroden ali pa da nekatere pesmi v živo preprosto ne funkcionirajo po željah članov, saj se je tudi raja proti koncu dodobra umirila.
Ocena: zadovoljivo kot sam koncertni večer, ki bi se ga spomnili lepše, če bi vrstni red za kraljico noči postavil Lord Dying ali pa The Shrine. Predvsem pa pohvala organizatorjem za točnost nastopajočih zasedb.
Setlista Red Fang: Hank Is Dead, Voices of the Dead, DOEN, Throw Up, No Hope, Number Thirteen, Dirt Wizard, Sharks, 1516, Into the Eye, Malverde, Crows in Swine, Blood Like Cream, Wires, Good to Die, Prehistoric Dog.