Negură Bunget / Grimegod

Ženske pravijo, da si prvega zmeraj zapomniš. Zakaj? Ker je prvi nekaj posebnega, na prvega se človek pripravlja dlje časa, goji določene upe in pričakovanja. Trema pred neznanim je sicer od človeka do človeka različna, medtem ko je potem od realno doživetega odvisno, ali si prvič zapomnimo kot pozitivno ali negativno izkustvo, na katerem nato gradimo vse naslednje izkušnje. Kako se obrne jeziček na tehtnici vrednotenja izkušnje, je v glavni meri odvisno od uspešnosti glavnih akterjev, ki ga spremljajo številni tako komaj zaznavni kot tudi intenzivnejši dražljaji vseh naših čutov. Če izkušnja ni usmerjena zgolj na draženje posameznih čutov oz. organov, temveč zajema tako rekoč vse telo in posledično še do maksimalne vzdraženosti zaposli naš um, pa govorimo celo o orgazmičnem doživetju.
Od opisanega orgazmičnega doživetja se je moje telo ob nastopih romunskih black metal posebnežev, mistično obarvanih transilvanskih spiritualcev Negură Bunget, zmeraj bolj oddaljevalo. Pisalo se je leto 2004, ko sem pri prijatelju v Berlinu v rokah držal legendarni album 'n crugu bradului v A5 digipack obliki, ki je imel kot dodatek k zgoščenki priložen pravi list iz transilvanskih gozdov. Navdušenje in vznemirjenje nad idejo in glasbeno izvedbo je bilo takrat neopisljivo, prav tako tudi kasnejša vest o tem, da bodo Romuni obiskali Maribor, ki je bil izbran za slovenski kraj osvajanja domačih metalcev. Nabito polna dvorana MC-ja in tako rekoč razprodan merch pa sta pričala o tem, da posebnosti glasbe dotične trojice nisem zaznal samo jaz. To je bilo takrat, ko so Negură Bunget še v glavnem veljali za black metal band. Komaj kasneje, z izdajo albuma Om, je band močneje in dokončno v ospredje porinil atmosferiko, mistiko in spiritualnost ter nastope v živo obogatil z izvirnimi ljudskimi instrumenti.
Nekaj let in nastopov kasneje so se začeli tudi navzven kazati nemiri v bandu, posledica je bila ločitev ustanovitvenih članov in utemeljiteljev banda ter ločena glasbena pot. A četudi do tega ne bi prišlo, je band v mojih ušesih naredil dve ključni napaki. Spremenil se je preveč in preveč radikalno, saj sem v njegovih vižah začel pogrešati njegovo bistvo – black metal. Druga napaka pa je bila prenasičenost nastopov. Zaradi mešanice obojega sem decembra 2011 izpustil koncert v Ljubljani in takrat sem celo mislil, da sem z bandom dokončno zaključil.
Očitno sem se zmotil, saj sem pozabil pomisliti na primer, če bo band ponovno nastopil v Mariboru. V klubu MC Pekarna Negură Bunget veljajo kot neke vrste hišni band, medtem ko se človek metalskemu koncertu na petkov večer pač ne odreče kar tako zlepa. Če že ne zaradi česa drugega, zaradi tradicije. Osebno pa sem še upal, da se morda navdušenje nad bandom vrne ali vsaj približa tistemu začetnemu. Žal ni bilo tako. Negură Bunget so se spremenili, spremenili dokončno in ne bodo nikoli več zveneli podobno kot na albumih do tistega že omenjenega s priloženim »transilvanskim gozdom«. Uporaba okoli trimetrskega roga, številnih različnih pihal in trobil ter drugih nenavadnih instrumentov že dolgo ne naredi več tistega posebnega vtisa, karizma glasbenikov je povsem nična, za nameček pa mi – kot že izraženo – glasbeno band niti malo ne ustreza več. Kadar zadnje čase pomislim na ime Negură Bunget se zmeraj znova spomnim pogovora s Kozeljnikom (kitarist pri The Stone), za katerega je band iz glasbenega vidika umrl celo že z albumom 'n crugu bradului, saj naj bi se že tam preveč oddaljil od bistva black metala. No, od tega pa se očitno še bolj oddaljuje z albumom Tau, ki ga band predstavlja v okviru aktualne, zelo kratke turneje (če drži podatek na uradni spletni strani, potem ta zajema le šest nastopov). Ljubitelje njihove glasbe bo zagotovo razveselilo dejstvo, da Negură Bunget nadaljujejo glasbeno pot tam, kjer so ostali s predhodnim albumom, in da v naslednjem letu sledi prava in dosti obsežnejša evropska turneja, ki pa bo po trenutnih objavah (ponovno na bandovi domači strani) obšla Slovenijo. A do takrat je še daleč in prepričan sem, da se bo še našel kakšen datum za nastop v ali vsaj blizu Slovenije, ki bo bolje obiskan kot tale petkov v štajerski prestolnici, ki ni štel dosti več kot dvajset radovednih glav. Še ena stalnica (že tudi napovedano) pa bo ostala predskupina Grimegod. Gre za band z več kot dvajsetletno zgodovino, ki si trenutno z Negură Bunget deli kar tri od štirih članov. Ker je kvartet v tej sestavi v petek nastopil prvič, mu zaenkrat še ni uspelo zvaditi več kot petindvajsetminutnega seta, medtem ko me njihov »emotional metal« tudi v primeru daljše setliste ne bi dlje časa pridržal v dvorani. Hiter black metal, skombiniran z rock/grunge elementi, clean petjem, atmosferiko, čustvenimi kretnjami z rokami mi ni in mi po mojem ne bo sedel nikoli. Glasba je sicer dovršena, a tako kot pri glavnem bandu večera že preveč oddaljena od bistva, ki mi trenutno najintenzivneje zadovoljuje glasbene potrebe in vzbuja orgazmične občutke.