Dienamic / Subliminal Poison

Organizator DOM Maribor oziroma Defenders of Metal se je ponovno predstavil v svoji primarni vlogi – v dvorani mariborskega Gustafa je gostil dve mednarodno pestro sestavljeni zasedbi. Kot glavni band večera so nastopili norveški death/thrash metalci Dienamic, v vlogi predvozača pa je oder zasedla slovensko-brazilska naveza Subliminal Poison.
Najava dogodka je bila relativno šibka, mene je doletela na dan dogodka, kaj pa je sicer še dodatno botrovalo slabemu oziroma bolje rečeno nikakršnemu obisku koncerta, pa je veliko vprašanje. Iz druge roke sem slišal – zato gre tudi za povsem nepreverjeno informacijo –, da naj bi študentsko življenje sredi tedna v Mariboru povsem zamrlo. Če je temu tako, potem je tudi povsem jasno, zakaj se na prizorišču ni prikazal noben slučajno mimoidoči. Druga okoliščina, ki pa je zagotovo botrovala odločitvi o neprodaji vstopnic zaradi slabega obiska, je bila velika zabava en dan/noč prej, zaradi katere je potem v sredo počivala celotna Pekarna – tako temno že dolgo ni bilo ob relativno zgodnji večerni uri na parkirišču Pekarne, kjer se je slišalo dogajanje samo iz Gustafa. No, tretji objektivni razlog pa zna biti tudi ponudba. Res, da se je igral metal, a ob današnjih kakovostnih glasbenih skupinah nam že dolgo ni več treba konzumirati vsega, kar je zapisano žlahtni kovini.
V tem oziru si največjo grajo zagotovo zaslužijo Subliminal Poison, čeprav bi pod drugačnimi okoliščinami njihov nastop morda izpadel boljše. Zasedba se je rodila v Braziliji kot trio, nakar sta Erika Dvoršak (vokal, kitara) in David Goes (bas kitara) prišla v Slovenijo, kjer sta se jima pridružila Jurij Čendak (kitara) in David Stibilj (bobni), in zasedba tako trenutno deluje kot kvartet. Kot njihova največja težava na odru se je izkazala neuigranost, saj je bilo možno kljub nepoznavanju komadov (in s pomočjo neposrednega karanja bobnarja s strani Erike) ugotoviti, da ga band na trenutke lomi. Sicer pa je glasbo Subliminal Poison težko kategorizirati ali pospraviti v en žanr, ker se band sprehaja sem in tja od death, thrash metala do metalcora. Definitivno zanimive so bile nekatere Erikine kitarske linije, sicer pa bi si pri dveh kitarah želel več kompleksnosti in manj solaž.
Relativno hitro po nastopu Subliminal Poison so bili Norvežani pripravljeni na predstavitev svojega death/thrash metalcora. Dienamic so začeli dokaj dinamično in udarno. Kot se za moderne bande »spodobi«, ni manjkala prava doza groova, ki je hitro pritegnila k miganju, za nagovarjanje širše publike pa naj bi poskrbel še bolj moderen metalcore. Vokalno se je pevec glavni del gibal malo pod deathmetalskim growlom in malo nad navadnim petjem, glede na temo komada pa je znal ustrezno preklopiti. Ko se je komad začel s hitrim dvojnim pedalom na bobnih, je krulil odločno deathmetalsko, ko pa je zazvenela nežna kitara in napovedala balado, se je tudi vokal približal mehkejšim tonom. Death/thrash metal za odprte duše torej.