Iz Tenneseeja prihaja zasedba Whitechapel, ki je letos izdala tretji album z naslovom A New Era Of Corruption. Whitechapel s to ploščo nadaljujejo mračno sago o človeškem propadu, hkrati pa so pripravljeni na osvajanje novih teritorijev. Intervju smo naredili z bobnarjem, Kevinom Laneom. Morda so Whitechapel še mladi, a kar se tiče brutalnosti so gotovo prišli najdlje – tole ni trend, tole je krvava koljačina! Whitechapel si lahko ogledate novembra na Dunaju, kjer bodo »ružili« skupaj z Job For A Cowboy in Trigger The Bloodshed!
IVAN: Preden se posvetimo novi plošči ne moremo mimo tega, da ste relativno nov band na precej gosto poseljeni moderni death metal sceni. Kako bi opisal vašo vejo death metala?
KEVIN: No, »brutalni death metal« je najpogosteje uporabljen opis, ko se govori o našem stilu glasbe in vedno smo hvaležni, ko slišimo nekaj takega. Brutalni death metal je definitivno umetnost svoje vrste in je nastajal ter se uveljavljal kar lepo število let, zato se počutimo privilegirane, da smo del te skupnosti, ki nas tudi sprejema. Stil je preprosto močna sila in človeške občutke zmelje v »žolco«, če se tako izrazim … Vedno je prisotno nekakšno tekmovanje, v katerem bo nekdo hotel biti najbolj »heavy«, hkrati pa skušal ohraniti in nadgraditi tehnično zahtevnost glasbe, s čimer se upira monotonosti in služi pozitivni sprejetosti s strani glasbenikov in publike. V večini slučajev so vsi vpleteni, poslušalci in bandi, večinoma glasbeniki in zato je stvar precej zahtevna, če hočeš ostati na vrhu.
IVAN: Kako se povezujeta albuma A New Era Of Corruption in njegov predhodnik, vaš drugi album This Is Exile?
KEVIN: Oba albuma druži precej podobnosti v besedilnem pogledu, kar smo storili z namenom, da bi ohranili povezavo s starim stilom, pri čemer pa bi še vedno – glasbeno gledano – lahko šli naprej. Temi albuma sta apokaliptični oziroma postapokaliptični, a obe napadata dve precej različni ideji v istem času. This Is Exile je bolj usmerjen v koncept »boga« in se je spogledoval z religioznimi pogledi na dogajanje, medtem ko se novi album osredotoča na ljudi, ki so povzročili ta problem in s tem začetek padca človeštva, ki se kaže v obupanih poskusih preživetja, kot je recimo spreminjanje v stroje in še kaj. Tvorec je seveda vokalist Phil, mislim pa, da vplivi za nastanek teh besedil ležijo v njegovem čistem sovraštvu do človeške neumnosti, ki nas bo sčasoma uničila.
IVAN: Kako pa bi opisal glasbeni napredek novega albuma?
KEVIN: Ko smo pisali prejšnja albuma, smo vedno bili na robu s časom itd. Vzeli smo različne kose pesmi ter jih sestavljali v nove pesmi, kar pa včasih ni bilo kul, saj določeni deli niso sodili skupaj. A tako smo nekoč ustvarjali metal glasbo. Pri novem albumu smo se osredotočali na strukturo in se skušali izogibati repeticijam … To je bilo zahtevno početje, a upam, da smo uspeli ustvariti pesmi, ki jih bodo ljudje mrmrali v mislih in da bodo zaradi tega večkrat poslušali naš CD.
IVAN: Tvoje mnenje o breakdownih, ki jih vsaj Whitechapel uporabljate smiselno in z okusom …
KEVIN: Mislim, da so breakdowni imeli svoje mesto in smisel v glasbi vsaj nekaj let in mislim, da marsikateri band še zna uporabljati to stvar. Marsikdo pa žal ne. Mi ne stremimo k temu, da bi dodali breakdown v naše pesmi. Običajno se pojavi nevsiljeno in smiselno in ga bolj uporabljamo kot »slam« del, ne pa breakdown. Mislim, da smo s tem pogledom na zadevo stvar uspešno integrirali v glasbo, ki jo kot Whitechapel ustvarjamo.
IVAN: Kakšen pa je pomen treh kitar v Whitechapel?
KEVIN: Tri kitare so in bodo vedno bile zvok Whitechapel. S tem na koncertih lažje reproduciramo kitarske dele, ki se nahajajo na plošči in dobimo heavy in bolj poln zvok. Osebno menim, da so tri kitare ključne za Whitechapel.
IVAN: Kaj vas čaka v prihodnosti?
KEVIN: Menim, da bomo dolgo na sceni, če bomo znali situacijo izkoriščati sebi v prid. Mislim, da bomo vedno napredovali in da ne bomo izdajali istih plošč, kot se dogaja marsikateri drugi skupini. Zato od Whitechapel vedno pričakujte nekaj novega in svežega.