Zadnjo soboto v marcu so avstrijski Horns Of Hattin po številnih zapletih in težavah končno uspeli prvič nastopiti na slovenskih tleh. Kitarist Markus, ki je sicer z danes neaktivnimi Vargsriket že večkrat nastopil v Sloveniji, je spregovoril nekaj besed o občutkih v zvezi s tem nastopom ter o prvencu, ki ga je orientalsko obarvana black/death zasedba izdala maja lanskega leta.
DEJAN: Spregovoriva najprej nekaj besed o odpovedanem nastopu sredi februarja. Takrat naj bi se Horns Of Hattin prvič v živo predstavili v Sloveniji (Murska Sobota), vendar se je nekje zalomilo. Kaj točno se je zgodilo?
MARKUS: Naš bobnar je na žalost en večer pred nastopom zbolel. Zato smo vskočili z Obsidian Chamber, kar je na srečo sploh bilo možno tako kratkoročno.
DEJAN: Tako studijski prvenec kot tudi celotna zgodba, ki ste jo zgradili okoli banda samega, sta zelo zanimiva. Bi lahko našim bralcem nekoliko podrobneje predstavil ozadje? In kdo se je sploh spomnil, da band tako močno povežete z zgodovinskim dogodkom?
MARKUS: Zelo dolgo sem se ukvarjal s templarji, na koncu pa sem prišel do zaključka, da je ta red ravno toliko propadel kot vsi ostali redovi in sistemi oblasti, ki so tekom zgodovine izginili in se kasneje ponovno pojavili pod drugim imenom. Na podlagi ukvarjanja s to temo se je razvilo zanimanje o povezavah s in v sedanjosti, nek določen uvid o smislu in nesmislu zgodovine, politike in tem, kar ljudje menijo, da vedo. Povezava z bitko pri Hattinu pa je nastala, ker si je takratna elita med to bitko sama zlomila hrbtenico – iz zlih motivov. Zgodovinski element, ki se vedno znova ponavlja. Mi upamo, da so tudi drugi, ki se ukvarjajo s podobnimi pravljičnimi zgodovinskimi dogodki, sposobni bolj jasnega pogleda na sedanjost ter osvetlitve lastnih odločitev, kot tudi pogledov, še z drugega zornega kota.
DEJAN: Maja lani ste izdali prvi studijski album z naslovom De Veritate. Zakaj ste ga izdali v samozaložbi? Gre za zavestno odločitev ali tiči razlog kje drugje?
MARKUS: V ta album smo vložili veliko srčne krvi in denarja. Tveganje, da bi vse finance in pravice v zvezi z našo lastnino in našim delom predali tretji osebi, ki bi po vsej verjetnosti vso svojo pozornost namenila kakšnemu drugemu bandu, je prevelika. Iz izkušenj vemo, da imajo bandi z založbami v glavnem samo težave, mi pa radi sprejemamo odločitve sami. Preko CDBaby, naše spletne strani, spletne dražbene hiše Amazon ter platform, kjer uporabniki nelegalno snamejo glasbo, imamo omogočeno distribucijo albuma po vsem svetu, vendar dokler ne dosežemo določene prepoznavnosti, bomo za založbe tako ali tako ostali nezanimivi. Dandanes so bandi že prisiljeni, da si turneje financirajo sami in vsak cent, ki bi ga založba porabila za našo produkcijo ter promocijo, bi vzela nam preko naših prihodkov. Torej lahko isti dogovor sklenemo tudi z banko in se nam pri tem ni treba odpovedati pravicam. Sicer se bandov brez založbe rad drži predznak »demo band«, toda glede na mizerne pogoje, ki vladajo na velikih festivalih ali za predskupine, smo s statusom D.I.Y. (Do It Yourself) kar zadovoljni. In poglej ga zlomka, igramo koncerte ter prodajamo albume, za razliko od veliko naših kolegov z založbo ali agentom.
DEJAN: Kako je publika do sedaj sprejela vaš prvenec? Ste zadovoljni z reakcijami?
MARKUS: Odlično, skorajda ne bi moglo biti boljše. Vsak, ki je album kupil, je bil do sedaj z njim tudi zelo zadovoljen. To smo opazili predvsem na naših koncertih v regijah, kjer smo prodali največ albumov, saj so za razliko od predhodnih koncertov tam ljudje bolj intenzivno spremljali naš nastop. Predvsem na Dunaju se je stanje močno spremenilo. Če ljudje s petjem spremljajo tvoje pesmi, potem si zagotovo naredil nekaj dobrega.
DEJAN: Drugače kot pri Obsidian Chamber, s katerimi si delite nekaj članov, so vsa vaša besedila v angleščini. Ste menili, da se nemški jezik ne bi ujemal z glasbo Horns Of Hattin, oziroma kakšno so razlogi za takšno določitev?
MARKUS: Edina možnost za doseganja mednarodnih oboževalcev leži v jezikovni kompatibilnosti. Nemška besedila so dobro orodje za nemški trg, toda absolutna večina se nahaja v angleško govorečem prostoru. Dokler je obvladovanje jezika dobro in se človek zaradi lastne nevednosti ne spravi v zadrego, so angleška besedila zagotovo boljša izbira, saj je konec koncev tudi dosti bolj melodičen jezik. Na drugi strani je nemški jezik nekoliko bolj trd, zaradi česar je bolj primeren za Obsidian Chamber in veliko nemških revij je bilo veselih nemščine.
DEJAN: Na De Veritate ste posneli tri pesmi, ki ste jih pred tem izdali že na EP-ju 1187. Katere tri pesmi so to in kakšno vlogo imajo na albumu po tvojem mnenju? So bile mišljene le kot bonus material ali naj bi že od vsega začetka tvorile celoto z novimi?
MARKUS: Te tri pesmi, ki v zgodovinskem kontekstu zagotovo igrajo osrednjo vlogo, so 1187, Montségur ter Friday 13th. Predvsem prvi dve sta nastali na podlagi izredno natančnega raziskovanja, medtem ko je preostali del albuma nastal v kontekstu treh zgodovinskih obdobij, ki obdajajo te pesmi. Poleg tega smo bili mnenja, da so pesmi dobre in jih nismo želeli prepustiti nadaljnji usodi slabše kakovosti EP-ja.
DEJAN: Ne samo glasba, temveč tudi zunanji izgled zgoščenke je nekaj posebnega. Kdo je odgovoren za idejo in njeno kasnejšo realizacijo?
MARKUS: Naslovnica je plod lastnih idej, ki sem jih kasneje tudi sam izdelal. Pri tem sem se naslonil na simboliko in način izdelave na primer 17. stoletja. Zavestno sem uporabil številne simbole tajnih družb, da bi poznavalcu ponudil tudi nekaj za »brati«. Na knjižici ni niti ene stvari, ki bi bila brez pomena.
DEJAN: Maja letos bo vaš prvenec praznoval svoj prvi rojstni dan. Gre za relativno dolgo obdobje, ki ste ga zagotovo izkoristili tudi za promocijo albuma v živo. Kje vse ste igrali?
MARKUS: Zaenkrat smo igrali žal preredko. Dunaj, Štajerska, Traun in Murska Sobota. Zelo dolgo je trajalo in bilo je zelo naporno, da smo našli uporabne kontakte in se nato dogovorili za nastop. Medtem smo ustanovili mxconcerts.com, lastno »agencijo« za izmenjavo koncertov, drugače nam, kar je tudi razumljivo, v tako kratkem času sploh ne bi uspelo. Ker na dolgi rok nima smisla, da neprestano na lokalnih koncertih promoterjem financiramo nastope, turneje in še kaj, smo zainteresirani bandi združili moči, da še drugim ponudimo nekaj podobnega. Začetek je bil zelo obetaven, kar pomeni, da se je naš čas komaj pričel.
DEJAN: Je med temi nastopi in kraji kakšen, ki se vam je posebej vtisnil v spomin? Zakaj? Kaj se je zgodilo?
MARKUS: Vsekakor Murska Sobota. Prvič, ker smo potrebovali dva poskusa, da nam je sploh uspelo nastopiti, drugič, ker so vsi drugi predhodno dogovorjeni nastopi v Sloveniji zaradi neumnih organizacijskih okoliščin odpadli, in tretjič, ker mi je prvič v življenju na odru počila struna. S tem upamo, da je »ognjeni krst« za nami in da bo na naslednjem koncertu v Sloveniji vse šlo kot po maslu.
DEJAN: Kot si že sam povedal, ste konec marca ponovno dobili priložnost nastopa pred slovensko publiko. Kakšen se je vam zdel nastop?
MARKUS: Čeprav je bil večer »grindovsko« obarvan, je bila publika med našim nastopom zelo dobra in energična, takšna, kakršne sem vajen še iz časov pred Horns Of Hattin. To je tudi razlog, da sem se tako obupno trudil za nastop v Sloveniji. Ljudje tukaj so zelo prijazni in komunikativni in znajo uživati tudi ob nastopu neznanih bandov. To je bilo zmeraj zelo všeč vsem nam, ki smo to izkušnjo lahko doživeli že prej.
DEJAN: Ste že kdaj pomislili, da bi v živo zaigrali pesmi v istem vrstnem redu kot so posnete na albumu? Ali ste to morda celo že naredili?
MARKUS: V bistvu delamo to skoraj zmeraj, z določenimi spremembami, saj koncept na ta način deluje najboljše.
DEJAN: In še moje zadnje vprašanje. Za konec maja je načrtovan nastop v Škofji Loki. Lahko tam pričakujemo podoben nastop kot v Murski Soboti?
MARKUS: Vsekakor! Brez neugodnih okoliščin, ki so spremljale naš nastop v Murski Soboti, ki pa nikakor niso povezane z lokacijo ali organizatorjem koncerta, bi nastop zagotovo izpadel dosti boljši. Oktobra naj bi obiskali Ljubljano, zatem naj bi sledil še en koncert. Vsekakor upamo, da nam bo uspelo v Sloveniji doseči čim več oboževalcev.
