Konec septembra lani so se na svoji evropski turneji v Mariboru ustavili tudi poljski Arkona. Takrat splet okoliščin zaradi pomanjkanja časa tako pri meni kot tudi pri glavnem članu banda, njegovem ustanovitelju Khorzonu, ni dopuščal, da bi se pogovorila v živo. Edini neposredni kontakt z bandom je bil kratek pogovor s kitaristom, kateremu sem predal svoj list z vprašanji. Ta se je tekom turneje seveda izgubil, zato tudi dolgo nisem prejel nobenega odgovora. Vse dokler nisem sam ponovno prevzel pobude in še preko e-maila vnovič nagovoril band. Khorzon je bil takoj za, slabše obvladovanje angleškega jezika pa je razlog, zakaj je intervju izpadel bolj kratek. Osebno bi si seveda želel, da bi se Khorzon bolj razgovoril, a morda bo kdo od vas v spodaj prebranih besedah vsaj na pol zadovoljen omahnil z roko v slogu »manj je več«.
DEJAN: Konec lanskega leta ste izdali svoj peti album Chaos.Ice.Fire. Ker ne govorim poljsko, bi te prosil, da razložiš, o čem le-ta govori.
KHORZON: Album bom opisal čisto na kratko: govori o človeški eksistenci in umiranju.
DEJAN: Trajalo je deset let, da je Konstelacja lodu dobil svojega naslednika. Zakaj?
KHORZON: Tega albuma seveda nisem pisal celih deset let. V tem času smo Arkona izdali kar nekaj split posnetkov. Poleg tega pa sem bil zelo zaposlen s svojim drugim bandom Mussorgski. Material za zadnji album Arkone sem pripravil v dokaj kratkem času.
DEJAN: V kakšnem oziru je drugačen?
KHORZON: Zadnji album je bil narejen z novim vokalistom in novim bobnarjem. Glasbeno in lirično pa je po mojem mnenju nadaljevanje prejšnjega albuma.
DEJAN: Ali meniš, da je Arkona še vedno poganski band?
KHORZON: Kdaj pa sploh lahko označimo band kot »poganski«? Če so člani pogani? Se zanimajo za poganstvo? Če band piše pesmi o poganstvu?
Na začetku našega delovanja smo vsi člani čutili pripadnost poganstvu in poganskim temam. Tudi preko naših pesmi. Ampak sčasoma se je naša zasedba spremenila. Zmeraj sem iskal glasbenike in ne ljudi s posebnim prepričanjem. Menim, da band v prvi vrsti potrebuje glasbenike. Veliki bandi v glavnem delujejo po tem načelu, ki se ga poskušamo držati tudi mi.
DEJAN: V Sloveniji je poljska scena kar precej poznana, toda še vedno se pojavlja kliše, s katerim se verjetno ne boš strinjal: poljska scena ima le nekaj bandov, ki so visokokakovostni, in veliko bandov, ki poskušajo posnemati popularne. Kaj meniš o tem?
KHORZON: Menim, da je tako povsod in ne le na Poljskem. Se pa strinjam s tabo, da je na Poljskem malo dobrih, originalnih bandov. Seveda jih v glavnem sestavljajo glasbeniki, ki dobro oziroma zelo dobro obvladajo svoje instrumente, a kakor si sam rekel, je veliko takih, ki sodijo v kategorijo »copy-paste«. Brez lastne identitete in originalnosti.
DEJAN: Kateri band v tvojih očeh izstopa?
KHORZON: Najraje poslušam stare bande, ki igrajo black metal v slogu devetdesetih. So pa tudi zanimive nekatere nove, mlade zasedbe, kot so npr. Furia, Mord'a'Stigmata in Thaw. To so trije originalni bandi, ki jih zelo spoštujem. Ampak kot sem dejal, raje imam stare in klasične black metal bande iz devetdesetih.
DEJAN: Nazaj k tvojemu bandu. Zakaj je bilo v tem času toliko kadrovskih sprememb?
KHORZON: Na žalost mora veliko glasbenikov na Poljskem delati tudi v normalnih službah. Včasih je težko uskladiti bandovske dolžnosti z delom ali družino. In to so glavni razlogi za spremembe v našem bandu.
DEJAN: Arkona niste ne političen ne NS band. Ampak zakaj si potem sodeloval pri Graveland tribute albumu, ki je izšel februarja 2006, s priredbo pesmi In the Glare of Burning Churches?
KHORZON: Dobili smo priložnost sodelovanja. Če bi prebral besedilo pesmi, bi ugotovil, da ne gre za nič drugega kot za požiganje cerkev. Nobene NS ideologije ni v tej pesmi.
DEJAN: Kdaj po tvojem mnenju band postane NS band?
KHORZON: Ko uporabljaš NS simbole, ki jih hkrati tematiziraš v svojih besedilih. Vsaj mislim tako. Ne zanima me ta scena.
DEJAN: Prihodnji načrti z bandom?
KHORZON: Nov album, novi nastopi.
