INTERVJUJI

31. 3. 2017

Srd

Sprašševal: Dejan Klančič
Odgovarjal: Goran Slekovec

Zaradi osvojitve slovenskega black metal poslušalstva, kakršna ni uspela še nobenemu drugemu bandu ob samem skoku na sceno, sem se odločil, da se podrobneje pogovorim z Goranom, glavnim človekom, ki stoji za skupino Srd. Toda najin pogovor se ni vrtel le okoli glasbe in bandovega prvenca, temveč sva se dodobra posvetila tudi vojnim filmom in drugim temam, ki vas bodo morda zanimale.
 
DEJAN: Pozdravljen. Začniva kar pri tvojem novem albumu, pri vprašanju, ki se mi je takoj porajalo, ko sem zvedel za tvoj projekt Srd. Kako se ti je porodila ideja za komad Soči?
GORAN: Pozdravljen. Pesem se mi je zdela od nekdaj zanimiva, mogoče sedaj še bolj kot v preteklosti, ko te z njo posiljujejo v osnovni šoli. Zakaj sem se odločil, da jo s Srd predstavimo publiki v naši verziji, leži v času, ko je komad nastal. Mislim, da se mi je v določenem trenutku to zdelo smiselno in sem se odločil, da ji dam instrumentalno podlago.
 
DEJAN: Sicer rad bereš liriko? Prozo? Kdo je tvoj najljubši avtor?
GORAN: Prej prozo. V zadnjem letu sem se po predlogu dobre prijateljice lotil del sodobnega japonskega pisatelja Harukija Murakamija in njegovega magičnega realizma, ampak ne morem trditi, da mi je najljubši avtor, kakor tudi nikoli ne morem stoodstotno trditi, kaj je moj najljubši album, najljubši film …
 
DEJAN: Kot zgodovinar tudi sicer veliko bereš. Zgodovina katerega naroda te najbolj fascinira? Osebno v tej zvezi zmeraj najhitreje pomislim na Nemce, ki so zaradi obeh vojn očitno izredno zanimivi.
GORAN: Prav imaš. Bolj kot prva me zanima druga svetovna vojna in totalitarni režimi v tem času. Tretji rajh izstopa. Zakaj? Ne vem. Mislim, da me svinjarije druge svetovne vojne privlačijo. Možno tudi, ker govorimo o obdobju, ki ni še niti sto let nazaj. Kakor koli, po mojem mnenju je govora o nadvse zanimivem fenomenu sodobne zgodovine, ki ga bo zgodovinopisje v daljni prihodnosti še zelo prežvekovalo.
 
DEJAN: Ko sem ravno omenil vojno … Kaj pa vojni filmi? Te moti, da so marsikdaj zgodovinska dejstva povsem narobe prikazana?
GORAN: Vojni filmi znajo biti super, dokler ostanejo vojni filmi. Trenutno se ne spomnim nobenega filma, ki bi me razočaral z vidika napačnega prikaza dejstev, zato moram odgovoriti z ne.
 
DEJAN: Reševanje vojaka Ryana ali Greben rešenih?
GORAN: Prvega sem gledal najmanj desetkrat, drugega enkrat. Prvi je odličen, drugi je dober. Prav o tem sem govoril prej. Greben rešenih ima tisti začetni boot camp del, ki je prepleten z romantično zvezo protagonista in njegove partnerice, ki me ne zanima. Saj je ključen del, ampak bi ga sam izpustil ali predstavil drugače. V Ryanu je to boljše prikazano. Miller ima monolog, kjer obrazloži svojo vlogo v vojni. Gre nekako tako: »Če ta misija pomeni, da se vrnem domov k svoji ženi, je to dovolj«. Konec. To je vojni film. Sicer pa obstajajo še boljši vojni filmi kot ta dva.
DEJAN: Katere vojne filme imaš s tem v mislih in zakaj? Kaj je tisto, kar ga v tvojih očeh naredi dobrega?
GORAN: Recimo Stalingrad (1993), ki prikazuje trpljenje Wehrmachtovih vojakov. Lanski dobitnik oskarja, madžarski Saul Fia (2015). Sicer ni toliko akcijske vojne, ampak je grozljiva slika Auschwitza. Zaenkrat pa imam še na seznamu mini-serijo Unsere Mütter, unsere Väter (2013) in Das Boot (1981). Bojda je oboje odlično. To so sicer filmi, ki se vežejo na tematiko, o kateri debatirava, torej drugo svetovno vojno. Bi se pa še našlo kaj drugega. Po mojem mnenju naredi film v dobrega realen prikaz dogodkov, ki so včasih nepričakovani in netipični hollywoodski pristopi.
 


DEJAN: Vrniva se k tvoji glasbi. Sprva si začel ustvarjati pod imenom Terrorfront, tisti EP mi je bil zelo všeč. Zakaj nismo dočakali nadaljevanja?
GORAN: Srd je nadaljevanje Terrorfront. Prišlo je le do spremembe imena in do koncertov. Večina glasbe je bila napisana, ko sem deloval še pod prvotnim imenom.
 
DEJAN: Glede na glasbeno preobrazbo mi je jasno, zakaj si se odločil za preimenovanje projekta oziroma zakaj si zaključil enega in začel z drugim. Kdaj si torej začutil, da je čas za spremembo?
GORAN: Ime Terrorfront se mi je zdelo nepristno in omejujoče in pod tem imenom se mi ni zdelo več smiselno delovati. Ko je padla odločitev, da iz projekta nastane band, je pač moralo priti do sprememb.
 
DEJAN: Kdo se je domislil tako zelo natančnega promocijskega programa, s katerim so slovenski metalci postali trdi in slovenske metalke mokre?
GORAN: V bistvu ne vem, o čem govoriš. Nič ni bilo pretirano načrtovano, zato ne morem trditi, da je sploh obstajal program. Del promocije je prišel z naše strani, ogromno pa je pripomogla še založba On-parole.
DEJAN: Ker si odgovoril na vprašanje, ne bom več vrtal v tej smeri, vendar se bom le še dopolnil v namen pojasnila. V mislih sem imel večmesečno kapljanje informacij o bandu v javnost, ki je doživelo razplet s koncerti v živo in vrhunec z izdajo albuma.
 
DEJAN: Greva torej dalje z novim albumom. Zakaj priredba komada One Tail One Head? Zakaj je naredil ta band takšen vtis nate?
GORAN: One Tail One Head ni nič novega, mi je pa komad The Splendour of the Trident Tyger, ki ga prirejamo, zadal isti udarec kot komada Quintessence in In the Shadows of the Horns legendarnih Darkthrone, ko sem ju ob spoznavanju black metal scene slišal prvič. Komad je primitiven, preprost, relativno počasen, ampak je šus.
 
DEJAN: Sem pričakoval, da bo komad pristal na ploščku kot bonus komad, pa ni. Namesto tega si izbral komad pokojnega GG Allina. Lahko obrazložiš to odločitev? Si menil, da je treba resnost na sredini albuma malo razbiti?
GORAN: Odločil sem se, da bo na albumu priredba. Zakaj je tisti trenutek padla odločitev, da bo to GG Allin, ne vem. Isto kot ne vem, zakaj neki je poleg perverznega komada I kill Everything I Fuck na koncu Gregorčičeva pesnitev. Zdelo se je prav in to je nastalo. Je statement, ki razbije strukturo, a po drugi strani še vedno sede v celoto.
 
DEJAN: In zakaj slovenska besedila? Saj si ti avtor vseh besedil?
GORAN: Z vidika osebnega ustvarjanja se mi zdi slovenščina bolj pristen jezik. Sicer pa mislim, da je slovenske besede premalo v domači sceni. Trenutno imamo Dekadent in Valuk, ki sta omembe vredna, kolikor se na hitro spomnim. Pa tudi Somrakov Uvid zaveri smrti je čista mojstrovina. Tu pa se konča. V prihodnje bomo delali na tem, da bo tujega jezika čim manj in bo slovenščina prevladovala. Da, vsa besedila so moja.
DEJAN: Hvala za namig v zvezi s Somrak. Že nekaj časa razmišljam o tem, da bi postal lastnik dotične split izdaje…
 

DEJAN: Kako si pa nabral kompanijo za ruženje v živo?
GORAN: Z basistom se poznava že 15 let in vedno naju je družila želja po skupnem ustvarjanju, zaradi česar je bil prva izbira. Potem sta se pridružila oba kitarista, s katerima imam že tudi krepko zgodovino druženja, in tako je trenutna zagarantirana postava nastala. Predvsem je šlo za to, da band, v katerem delujem, niso le prazne besede in nakladanje, torej da imam nabor ljudi, na katere se lahko zanesem. Bobnar, najmlajši med nami, se nam je pridružil najpozneje po predlogu Simona Škrleca, vendar smo sodelovanje zaradi razlogov, ki so praktične narave in jih ne bom namenjal javnosti, končali sodelovanje. Zamenjavo smo že našli, vendar vse ob svojem času.
DEJAN: Pošteno, se strinjam. Umazanega perila, pa četudi je obremenjeno s tako malim madežem, se ne pere v javnosti.
 
DEJAN: Zakaj pa Srd? Nemško govoreča publika si zagotovo dvakrat zlomi jezik, preden izgovori ime banda …
GORAN: Ime daje podlago našemu ustvarjanju in prepričanju, sicer si pa naj vsak poslušalec ustvari svojo sliko, kaj predstavlja ime. Če ni popoln kreten, se mu bo že s poslušanjem glasbe, kaj šele z branjem besedil, razsvetlilo, kaj pomeni.
DEJAN: Vseeno bom v tej zvezi še malo povrtal. Vprašanje v zvezi z imenom nisem kar tako navezal z nemško govorečo publiko. Res je, da bi lahko omenil angleško govorno področje, a Avstrija je kljub vsemu naša soseda. Zanimajo me torej vaše ambicije delovanja, nastopanja in prodajanja v tujini. Obstajajo?
GORAN: Do Metaldays bomo še predvsem nastopali na slovenskih odrih, med klubsko sezono 2017/2018 pa se bomo poskusili prebiti še na ozemlje izven Slovenije. Možnosti so, ampak jih zaenkrat še nismo realizirali. Ergo, obstajajo.
 
DEJAN: Kakšne namene imaš z bandom? Si želiš nekega resnega napredovanja, drugi album in življenje glasbenika na turneji, ali si si z albumom izpolnil željo, ki je tlela v tebi nekaj časa, in zdaj je to pač to?
GORAN: Band bo šel tako daleč, kot mu je namenjeno. Ne bomo spali na lovorikah, ampak delali naprej. Kaj bo prinesla prihodnost, ne vemo. Drugi album je v nastajanju, turneje še ni na vidiku, je pa že ubesedena. To še ni to!

SORODNE VSEBINE:
1. 12. 2017The Stone / Srd / Grob / Reportaže
ZADNJE OBJAVE
Intervju
15. 9. 2017
Arch Enemy
Intervju
12. 6. 2017
Doro
Intervju
2. 6. 2017
Simon »Talent« Škrlec
Intervju
7. 4. 2017
Teleport
Intervju
31. 3. 2017
Srd
Intervju
29. 12. 2016
Space Unicorn on Fire
Intervju
18. 11. 2016
Železne stopinje
Intervju
3. 10. 2016
Tomcat
KONCERTI & FESTIVALI
21. 12. 2017
KoD: Decage, Maskardh, Chronic Dose
Orto Bar, Ljubljana
21. 12. 2017
Kinozvok: The Canyon Observer vs. Alice in Wondeland (1915)
Klub Gromka, Metelkova, Ljubljana
22. 12. 2017
KoD Extra: Sober Assault, Black Reaper, Morbid Creation, Terminal Disease
Orto Bar, Ljubljana
22. 12. 2017
United HC Breka III
Ambasada ŠKM, Beltinci
22. 12. 2017
Cowboys from Hell
Mostovna, Nova Gorica
23. 12. 2017
Ostrigina metalurgija: Metalsteel, Cvinger, Carnifliate
MKC Pri Rdeči Ostrigi, Škofja Loka