Z bivšim stanovskim kolegom, kitaristom in predsednikom društva KRDM, Martinom Jagodicem, sem se pogovarjal na kratko o njegovem delovanju v dveh kranjskih zasedbah, v glavnem pa o tem, kako izgleda njegovo vloga v omenjenem društvu, kakšni so njihovi načrti za prihodnost in ovire, ki jih bo še treba premagati. Med vrsticami mi je Martin med drugim tudi povedal, da bodo v društvu veseli vsakršne pomoči, zato predlagam vsem, ki se boste počutili ogovorjene s spodnjimi besedami, da se kar neposredno obrnete na njega.
DEJAN: Nekoč sva bila sodelavca, danes si v glavnem stojiva nasproti: ti na odru kot kitarist zasedbe Armaroth, jaz pod njim kot novinar. S čim vse se torej ukvarjaš v svojem prostem času?
MARTIN: Res je, tisto so bili dobri časi. Sedaj igram in ustvarjam v bandih Armaroth in Amalgam, sem pa tudi predsednik Društva KRDM, kjer organiziram koncerte, se ukvarjam z marketingom, založbo, birokracijo in vodenjem organizacije.
DEJAN: Bi želel, preden se lotiva debate o društvu, na kratko opisati, kako poteka delo z Armaroth in Amalgam? Pripravljate kakšen nov studijski izdelek? Vas poleg koncertov mika tudi koncertiranje v tujini?
MARTIN: Delo poteka počasi, a vztrajno. Drugi album za Armaroth je že zelo konkretno osnovan, a še daleč od končne oblike. Imamo precej dolgotrajen postopek pri pisanju glasbe, saj zlepa nismo zadovoljni. Po tujini že zdaj veliko koncertiramo, letos smo bili 4 dni na Češkem, bili smo tudi v Avstriji. Za drugo leto načrtujemo malo daljšo turnejo severozahodno od nas, seveda pa smo konstantno prisotni na domačih odrih.
Z Amalgam smo pa sredi snemanja prvega EP-ja. Do sedaj smo posneli bobne in bas, do konca leta bomo posneli še kitare in vokal. Nato pa sledi enkrat naslednje leto izid in seveda napad na slovenske in tuje odre.
DEJAN: Danes bi želel s teboj izmenjati nekaj več besed o projektu oziroma društvu KRDM. Iz imena sem znal brez pomoči (hehehe) razbrati dve stvari: tvoj domači kraj in glasbo, ki ti je najbolj pri srcu. A KRDM je zagotovo dosti več kot le to. Kaj točno?
MARTIN: Pravilno si uganil. KRDM je društvo za promocijo alternativne glasbe na Gorenjskem. Organiziramo letni cikel metal koncertov Distoržn, ki se odvija v Trainstation Subartu, skrbimo za marketing bandov in zanje bukiramo koncerte v tujini. Imamo svojo založbo, prek katere izdajamo glasbo hišnih ustvarjalcev. Jedro ustvarjanja in velik vir inspiracije ter kolegialne spodbude pa je Plc, kranjsko zaklonišče, kjer se je pred desetimi leti vse skupaj začelo.
DEJAN: In kako se je sploh porodila ideja o ustanovitvi društva?
MARTIN: Enostavno iz potreb bandov. V takratnem času je »udaril« tisti zloglasni davčni zakon, zaradi katerega so vsi klubi prešli iz poslovanja »na roke« na račune. Tako nam ni preostalo drugega, kot da se spoprimemo s slovensko birokracijo in se formaliziramo v neki obliki. Za nas je bila najbolj optimalna društvena oblika. Je bilo pa to odprtje društva odlična poteza, saj se nam je s tem odprlo mnogo možnosti.
DEJAN: Deluješ sam oziroma kakšna je tvoja vloga znotraj društva in kdo ti še pomaga?
MARTIN: Smo super ekipa, ki deluje na več področjih. Jaz skrbim za organizacijo dela, birokracijo, finance in založbo, Vid Pobegajlo skrbi za marketing in PR, Klemen Govekar za booking, veliko pomagajo tudi Grega Kalinski, Aleš Jelovčan in ostali. Bi pa radi pritegnili še več sodelavcev, saj dela nikoli ne zmanjka.
DEJAN: Kateri so tisti največji uspehi, ki si jih z ekipo dosegel v okviru delovanja društva?
MARTIN: Vse, kar je bilo prvo. Prvi izdan album prek založbe, prvi organiziran koncert, prva turneja, prvi dobljen razpis. Se mi zdi, da smo vse izpeljali odlično, na kar sem zelo ponosen. Najbolj sem pa ponosen na ekipo iz zaklonišča in dejstvo, da smo si iz 100 m2 betona naredili drugi dom. Tukaj smo v desetih letih naredili res veliko. Iz praznih prostorov smo naredili 2 sobi za vaje, studio, fitnes, kuhinjo, stranišče, uredili prezračevanje in izolacijo. Predvsem smo pa uvedli družbeni sistem, kjer si med seboj pomagamo in se spodbujamo. Brez slednjega ne bi prišli prav daleč.
DEJAN: Sicer me skrbi, da že poznam odgovor na naslednje vprašanje, a ti ga moram vseeno postaviti. Koliko podpore, in seveda tudi v kakšni obliki, ste v društvu deležni s strani mesta oziroma občine?
MARTIN: Sredstva so na voljo, ampak je treba do njih priti prek razpisov. Mi smo glede tega še malo zeleni, tako da ne počrpamo vseh sredstev, ki bi jih lahko. Za letos je MOK sofinancirala Distoržn, česar smo zelo veseli. Za naslednje leto se bomo prijavili na še kakšen razpis, takrat bomo videli, kje je meja občinske podpore. Smo bili pa 9 let samozadostni, tako da je vsak občinski evro samo plus, s katerim se lahko hitreje razvijamo.
DEJAN: Sem zelo vesel za vas, da sem se zmotil v svojih predvidevanjih! A zagotovo bi si želel več. V kakšnem smislu in obsegu?
MARTIN: Radi bi prišli do sredstev za prostore, ki so naše največje finančno breme. Naše zaklonišče poleg tega nima osnovnih pogojev za bivanje, tako da bi se dolgoročno radi preselili nekam, kjer so tekoča voda, svež zrak in morda celo kakšno okno. To pa ne bo mogoče brez velike občinske podpore. Upam, da nas nekoč uslišijo.
DEJAN: Želim vam veliko sreče in uspehov na tej poti.
DEJAN: Na katerem področju pa bi morala občina odigrati pomembnejšo vlogo?
MARTIN: Kranj ima na glasbenem in kulturnem področju velik prostorski problem. Občina bi morala aktivneje pristopiti k reševanju tega. Rabimo večnamensko dvorano za večje prireditve, prav tako pa manjka prostorov za ustvarjanje. Praktično vsi lokalni glasbeniki se takole skrivamo po zakloniščih in propadajočih stavbah, kar je sramotno za Prešernovo mesto in ostale kulturne nazive, s katerimi se baha Kranj.
DEJAN: Kakšni so dolgoročni načrti društva?
MARTIN: Želimo biti vodilni ponudnik alternativne kulture na Gorenjskem. Hočemo delati dobre koncerte, izdajati dobro glasbo in vzgojiti novo generacijo zahtevnih poslušalcev, ki bodo slišali dlje od »največjih hitov« na povprečnih slovenskih radiih.
DEJAN: Bi želel opozoriti na kakšen dogodek, ki se bo v kratkem zgodil pod okriljem KRDM?
MARTIN: Ja! V soboto, 16. 11. 2019, bomo praznovali 10 obletnico prve naselitve našega zaklonišča. To bo Plc Fest 2019, na njem pa bomo zaigrali Armaroth, Amalgam, Nature, Neuromancer, Didge, za after pa bosta poskrbela Douchean in Ofnana_pesa. Premierno bomo predvajali tudi kratek dokumentarec o Placu, ki ga je posnel bandovski kolega Filip Košnik.
Sicer pa vabljeni tudi na Distoržn večere. Ena se je zgodila prejšnjo soboto, 19. 10. 2019, ropotali so Moshead, Obduction in Kholn (kako je bilo, lahko preberete tukaj, op. a.). Koncert se je odvil tudi v sklopu projekta Potujoča Železarna, ki ga v sodelovanju z nami in Železnim Aktivizmom delajo fantje iz Rdeče Ostrige. Gre za izmenjavo bandov med tremi mesti, in sicer Škofjo Loko, Kranjem, Velenjem. Pred kratkim smo v sklopu tega ropotali v Škofji Loki in imeli smo se super.
Za vse nadaljnje dogodke in druge brezvezne informacije pa nas spremljajte na socialnih medijih:
