INTERVJUJI

22. 7. 2020

Dead Crew

Sprašševal: Dejan Klančič
Odgovarjal: SIMON CUKJATI

»Dead Crew so mlada hard rock/metal zasedba, katere člani pa so ostali le še mladi po duši. Gre za naslednjo četverico, ki je kilometre glasbenih izkušenj v preteklosti nabirala v bandih, kot so Peter Lovšin & Španski Borci, Interceptor, Legalo Kriminalo: Simon Cukjati (vokal, kitara), Žan Krajnc (kitara), Grega Šket (bas kitara) in Robi Dobrišek (bobni). Po že zdavnaj izdanem singlu God's Hives in kadrovskih spremembah je letos končno napočil čas za prvo studijsko izdajo.« Tako sem v svoji recenziji njihove prve studijske izdaje, in sicer EP-ja Joe Blacksmith, predstavil zasedbo, ki je glasbeno tako zanimiva in sega široko, da sem se odločil, da band dodatno pocukam za rokav in jim postavim nekaj vprašanj. Na vabilo se je z veseljem odzval Simon, ki si je vzel precej časa, da je odgovoril na vsa moja vprašanja; iz Slovenije sva prišla celo do Amerike, in sicer kar dvakrat.

 

DEJAN: Zdravo, kako si?

SIMON: Evo, ravno s piknika. Malo smo celo znani po tem, da se radi družimo in uživamo, kolikor se le da. Mogoče včasih celo malo pretiravamo. Sploh v tem času čiste jebe.
 
DEJAN: Začniva najin pogovor s predstavitvijo vašega banda. Dead Crew sicer še niste dolgo na sceni, a zasedbo sestavljate bolj ali manj samo prekaljeni mački. Kdo ste?

SIMON: Na kitari je Žan Krajnc, bas kitaro igra Grega Šket – Čedo, na bobnih je Robi Dobrišek, jaz pa imam čez vokal in kitaro. Poznamo se že več let, z Robijem pa se poznava že iz 90-ih, ko sva vsak s svojim bandom preigravala Slovenijo. V malo drugačni obliki smo tudi Španski Borci, band Petra Lovšina.
 
DEJAN: Kaj bi rekel, kateremu žanru ste po tvojem mnenju najmočneje zapisani? In ja, vem, da zna biti predalčkanje sitna zadeva, sploh ko gre za samega sebe (hehe) …

SIMON: Ja, res je, da te včasih kdo opredeli v čisto drugo zvrst, kot tisto, v kateri se dejansko vidiš sam. Ampak pri nas to ni nič takega. Dejstvo je, da vsi prihajamo iz različnih glasbenih smeri, kar je verjetno vidno tudi v samem stilu igranja in nenazadnje v sami glasbi, ki jo ustvarjamo. Pri pisanju komadov si pustimo dosti žanrskega prostora. V osnovi se pa imamo enostavno za metal band.
 
DEJAN: Kako ste z bandom preživeli te nenavadne zadnje mesece? Ste upočasnili delovanje ali ste stopili na gas?

SIMON: Vsa ta jeba in norija nas je doletela ravno ob izdaji novega EP-ja. Glede na to, da se nam je ustavil celoten plan promocij in koncertov, smo se odločili, da bomo pač pridno vadili in delali na novih komadih. Ampak tudi to se je ustavilo, ker smo med tem časom imeli tako imenovano preventivno prepoved uporabe naših prostorov, ki jih imamo v najemu. No, zdaj smo spet v zagonu in pač delamo na zadevah, ki jih lahko realiziramo. Pisanje novih komadov, vaje, pikniki (hehe) …
 
DEJAN: Kot si ravnokar omenil, ste pred kratkim izdali EP. Gre za vaš prvi studijski izdelek z naslovom Joe Blacksmith. Kdo je pravzaprav Joe Blacksmith?

SIMON: To ime je prvič izjavil kitarist Žan. Gre za malo komedijo, ker v slovenskem prevodu to ime oziroma ta oseba dejansko obstaja. Ampak tukaj gre samo za ime, ki ima popolnoma drugačen namen. Gre za fantazijsko osebo, mogočnega kovača, ki kuje velike zlate kovance, s katerimi zastruplja naš hitro pokvarljiv svet. Nekaj takega kot tisti škratje iz Gospodarja prstanov. No, tako smo o tem govorili med popivanjem na našem placu za vaje pred izdajo EP-ja. Je pa zagotovo močno ime in še dobro se sliši.

DEJAN: Zanimiva zgodba. S katerim komadom pa po tvoje najmočneje izražate ta svoj pogled na svet?

SIMON: Trenutno definitivno s komadom Bastard. Besedilo je pisano v prvi osebi nekega bogatunskega modela, ki misli, da lahko kupi vse.


DEJAN:
Zakaj so trajale stvari od izdaje singla God's Hives do izdaje EP-ja tako dolgo? Ste z dotičnim singlom samo preskušali odzive publike in se na podlagi teh odločili za nadaljevanje dela?

SIMON: God's Hives je bil prvi komad, ki smo ga naredili, še preden smo sploh začeli resno delati. Zato je bilo potrebnega nekaj časa, da smo se uigrali in si začrtali neko skupno glasbeno pot. Vmes je novi basist Čedo zamenjal Franjota in smo morali nekako na hitro dodelati celoten repertoar. Seveda so med tem nastali tudi novi komadi in nove izkušnje, ki nam bodo prišle še kako prav. Seveda, ko se bodo spet odprli koncerti in festivali, se bodo tudi zadeve hitreje odvijale.
 
DEJAN: Rekel si že, da prihajate člani banda iz različnih glasbenih koncev. Je to potem takem glavni razlog, da ponuja Joe Blacksmith tako močno glasbeno širino? Na njem najdemo vse od speed metala, panka, rocka do balade.

SIMON: Ja, ravno tukaj se vidijo naša glasbena ozadja in glasbene usmeritve. Joe Blacksmith je za nas nek napovednik prihoda na metal sceno. V teh petih komadih smo nekako zajeli vse žanre, ki nas bodo verjetno spremljali na naši poti. Zanimivo bi bilo videti, katere komade bi izbrali recimo Metallica, če bi morali predstaviti svoje dosedanje delo s petimi komadi. Po moje bi bila zelo podobna situacija. Mešano na žaru.

DEJAN: Se pravi, da ste že na začetku kariere ponudili svojim poslušalcem to, kar večina bandov ponuja komaj po nekaj letih delovanja. Svojih poslušalcev v bodoče torej ne boste ali ne želite žanrsko presenetiti?

SIMON: Nikakor ne. Imamo se za zelo žanrsko razgiban band, ki bo vedno presenetil s svojimi komadi. Pač držimo neko rdečo nit metal scene.
 
DEJAN: Poleg EP-ja ste posneli tudi dva videospota. S kom ste pri tem sodelovali?

SIMON: Za prvi spot God's Hives je bila večina kadrov posnetih na tradicionalnem koncertu v Šeščah. To je bil tudi eden izmed naših prvih večjih špilov. Posneli smo ga s parimi go pro kamerami, posnetke pa je miksal Žak Bršek. Pri spotu za komad Bastard pa smo uporabili podobno varianto, le da smo ga posneli kar v našem DC štabu. Tokrat smo za miks poskrbeli kar sami, vodja produkcije pa je bil naš basist Čedo. Z izdelkom smo bili tako zadovoljni, da smo ga plasirali tudi na oddajo Videotrak.


DEJAN:
Kako ste pa izbrali komade za videospot?

SIMON: Kot sem omenil, nismo imeli neke izbire, ker še ni bilo dosti posnetih komadov. Dejstvo pa je, da spot enostavno potrebuješ. Če izpade dobro, še toliko bolje. Gre tudi za promocijo metala na naši sceni, sploh če tvoj spot zavrtijo med vsemi melanholičnimi in morbidnimi komadi, ki jih zadnje čase promovirajo razni novi pevci in bandi. V tem miksu raznih spotov lahko s svojo energijo takoj izstopaš in si pridobiš pozornost gledalcev.

DEJAN: Sem iz tega tvojega odgovora pravilno razbral, da bi si želeli, da vas vrtijo tudi na radiu? Vas morda že? Konec koncev je vaša glasba povsem primerna za radio.

SIMON: Seveda obstaja neka želja po tem, da te sliši širša publika, ki se lahko sama odloča, ali delaš dobre komade ali ne. Zato naj bi obstajale naše radijske postaje. Drugače pa nas tudi zavrtijo v kakšnem dobrem programu. Zanimivo je, da smo že večkrat poslali svoj material na razne postaje, pa so nam odgovorili, da ne pašemo v njihov program. Raje vrtijo Nirvano in Bryana Adamsa iz 90-ih. No, če pa pogledamo na primer svetovne radijske postaje, pa nas z veseljem zavrtijo. Bili smo recimo na top 10 lestvici na radiu iz Los Angelesa, ki ima okoli dva milijona poslušalcev po celi Ameriki. Vrteli so God's Hives in to z veseljem. Celo odpisali so nam, da imamo svetlo prihodnost. Bili smo tudi na mnogih slovenskih radijih na raznih intervjujih in smo že dolgo nazaj videli, kdo vrti to glasbo, ki jo poslušajo slovenske ovce. Lubi boh! Človek sploh ni vedel, da je pevec Falco že deset let mrtev. Pa je bil njegov največji fan.      

DEJAN: Uf, ta je pa močna (hehe)!
 
DEJAN: Imate morda trenutno v planu posneti še kakšen videospot? Oziroma kaj sploh imate zdaj v planu, ko se situacija v zvezi s korono ponovno zaostruje?

SIMON: Trenutno nimamo druge izbire, kot da se posvetimo pisanju in snemanju novih komadov. Sem spada tudi snemanje novih videospotov, za katere že kar dežujejo ideje. Med tem zatišjem na sceni si bomo poskusili najti tudi kakšen dober kontakt za prihodnje koncerte in promocije.

DEJAN: Balada The Night Replaced My Day bi bila sigurno super izbor za naslednji spot.

SIMON: Za ta EP bomo verjetno posneli videospote kar za vse komade. Kakovost pa bo odvisna predvsem od zmožnosti in idej. V vsakem primeru ostane glasba.
 
DEJAN: Na vašem YouTube kanalu sem našel tudi nekaj koncertnih posnetkov. Kdaj ste prvič stali na odru kot Dead Crew in kolikokrat je to bilo?

SIMON: Glede na to, da smo se posvečali bolj pisanju komadov in vaji, nismo pretiravali z nekimi nastopi v živo oziroma jih nismo forsirali. Smo tudi že malo v letih in nimamo več potrebe po nabiranju kilometrov, kot to pravijo za mlade bande, ki so primorani igrati za pivo in potne stroške. Res pa je, da se zavedamo, da smo relativno nov band na sceni in tudi ne pričakujemo, da bo zadeva zrasla sama od sebe.

DEJAN: V tem oziru je zagotovo še kako pomembno, da se lahko naslonite na svoje izkušnje. A ko je band enkrat poznan … kaj meniš, kako pomembno je, da ostane ves čas v zavesti poslušalcev? Se meni samo zdi, da smo ljudje zelo pozabljivi in da temu primerno bande, ki se nič ne oglašajo preko različnih platform, hitro pozabimo?

SIMON: Če imaš dober komad, boš ostal, če ne, pa ne. Lahko pač delaš neumnosti po medijih in se izpostavljaš na način, ki bo pritegnil pozornost ljudi, ki jih ne zanima, kaj hočeš v resnici povedati, oziroma s tem, kar delaš. Na primer, če objaviš nov videospot, v katerega si vložil ogromno truda, energije in denarja, dobiš sto všečkov. Če pa se vržeš s strehe v bazen na »ploh«, pa imaš lahko v dveh urah milijon ogledov. Vedno imamo raje tistih sto, ki vedo, za kaj gre.
 
DEJAN: Se strinjaš s trditvijo, da sta rock oziroma metal glasba narejena za konzumiranje v živo, da streamanje nastopov nikakor ne more nadomestiti izkušnje v živo?

SIMON: To sigurno drži. Po mojem mnenju razni live streami in snemanja home made produkcije razvrednotijo vsakega profesionalnega glasbenika. Veliko jih tudi sam opazim, ko objavljajo svoje posnetke. Nedolgo nazaj sem videl posnetek Roba Flynna od Machine Head. Nekoč bog metala, ki je s svojo prezenco in igranjem sposoben manipulirati z več tisočglavo množico razgretih metalcev, sedaj objavi posnetek, kjer vidno postaran preigrava pop priredbe na akustični kitari v svoji spalnici. Tega posnetka enostavno ne bi rad pokazal svojim otrokom, ker bi mislili, da se ga je Božiček napil zaradi krize. S streamanjem nastopov v živo se strinjam, če so izvedeni tako, kot mora biti pravi koncert. Dober band, publika in veliko energije. Če tega ni, je bolje, da se ne pojavljaš.


DEJAN:
Kakšno mnenje pa imaš o live CD-jih in DVD-jih? Bi želel to narediti z Dead Crew ali si za kateri drug projekt že posnel kaj od tega?

SIMON: Te zadeve so že leta namenjene samo največjim fanom nekega banda. Zagotovo je dobrodošlo, da ima izvajalec dosti različne ponudbe za svoje privržence. Je pa zelo vprašljivo, v kakšnih formatih se bo to izdajalo v prihodnosti. To bomo naredili tudi mi. V planu imamo samostojni koncert, ki ga bomo posneli in uradno izdali. Kot sem rekel, vprašljiv je samo format oziroma medij. Treba je iti v korak s časom in sprejeti nadvlado tehnologije. Na naših druženjih pregledamo ogromno takšnih in drugačnih posnetkov koncertov. Nekateri te pritegnejo, nekateri pač ne. Imam pa občutek, da prednjačijo predvsem trše zvrsti, kar se tiče live DVD-jev oziroma koncertov. Da ne govorim o Slayer, Lamb Of God, Machine Head … Pogrešam pa posnetke domačih metal bandov. Sploh s kakšnih starejših festivalov.
 
DEJAN: Vrniva se k vašemu EP-ju. Med recenziranjem tega me je ves čas begala ena stvar: kaj ste želeli povedati s komadom Masters Of The Universe? Ali ima ta komad kakršno koli zvezo z risanko He-Man, ki se je vrtela v 80-ih?

SIMON: Ime sem res povzel po Gospodarjih vesolja, pomen pa je v bistvu čisto drugačen. Gre za kritiko ljudi, ki so s svojim bajnim premoženjem nedotakljivi in si lahko privoščijo nepojmljive stvari, kar je res grozno. Dejansko se imajo nekateri za gospodarje vesolja. Glasbeniki pa imamo pač to možnost, da se izrazimo na svoj način in s tem predajamo sporočila. Mogoče se pa kdaj le koga dotakne in s tem kaj spremenimo.

DEJAN: Na tem mestu sicer nočem odpreti politične teme, a dajva takšnim ljudem konkreten obraz. Bi recimo Trump ustrezal tvojemu opisu? Bi želel koga drugega bolj izpostaviti?

SIMON: Spisek teh izmečkov je zelo dolg. Zagotovo je Trumpy bolj pri vrhu. Vsaj zame. Zanimivo pa je to, da smo te ljudi naredili sami. Mi, mali ljudje. Ker pač kupimo vse, kar nam prodajo na televiziji. Vedno znova pademo v neko utopično upanje. Kot recimo »Black lives matter«. Moraš biti res neumen, če misliš, da lahko kaj spremeniš v državi, ki je zgradila svoje temelje na genocidu in rasizmu. No, upanje umre zadnje.
 
DEJAN: Se sicer v bandu najde kakšen nostalgik? Se radi spominjate »dobrih starih časov«, kakor radi rečemo času otroštva in mladostništva?

SIMON: Seveda. Sedaj bolj kot ne že vsi spadamo v to kategorijo. In res je, da se z veseljem spominjamo dni, ko je scena res živela. Mogoče se bo kdaj napisala tudi kakšna avtobiografija, kjer bomo lahko vse zabeležili. Malo moramo počakati, da naši otroci še malo zrastejo, da ne bo kakšnih neumnosti.

DEJAN: Jim torej ne želite dati povoda za kakšno neumnost? Kaj pa je takšnega, kar si recimo ne bi želel, da bi tvoj otrok ponovil za teboj?

SIMON: Če govorim zase, mi ni žal za veliko neumnosti, ki sem jih naredil v svojem življenju. Kar se pa tiče naših otrok, pa dobivajo samo priporočila.


DEJAN:
Spet sva se odmaknila od glasbe, zato predlagam, da se vrneva k tej. Kdo je imel idejo, da izdate EP na USB-ključku?

SIMON: Trenutno imamo izdane komade na USB-ključku in na svojem Bandcamp profilu. Imam tudi glasbeno spletno trgovino in sem imel možnost izdelave in printa teh ključkov. Zaenkrat odlično služijo svojemu namenu. So v lesenem ohišju in poleg poslušanja naše glasbe uporabni tudi za druge namene shranjevanja in uporabe podatkov.

DEJAN: Je izšel ta v limitirani nakladi ali ga dodatno izdelujete po potrebi oziroma skladno z naročili?

SIMON: Trenutno imamo manjšo zalogo, ki se lahko po potrebi izdeluje sproti. Ko to ne bo več mogoče, pa bodo postali limited edition in jih bomo pač prenehali izdelovati.
 
DEJAN: Planirate izdajo EP-ja še v kakšnem drugem formatu?

SIMON: Trenutno je v planu samo izdaja v digitalni obliki na spletu in USB-ji. Glede prodaje fizičnih formatov smo realisti in se zavedamo, da CD-jev in DVD-jev praktično ni več. Smo pa vedno na preži za raznimi trendi in dostopnimi tehnologijami.

DEJAN: Omenil si že, da naj bi bil v pripravi že tudi polnopravni studijski album. Kaj lahko na tem mestu poveš o tem?

SIMON: Glede na to, da smo ful radi v snemalnem studiu, je res v planu izdaja celotnega albuma. Ta EP imamo kot nekakšen preview, kaj lahko ljudje pričakujejo. Krivec za naš zvok je predvsem Marko Jurko iz studia Killing Production iz Žalca, ki nam je res pomagal pri izdelavi in dodelavi naših posnetkov. Tega sodelovanja ne mislimo prekiniti in bomo to zgodbo nadaljevali. Seveda pa smo kot vsi podobni bandi odvisni od razvoja scene in končanja epidemije. Zato še ne bom govoril o datumih. Med tem časom bomo poskušali najti kakšnega zunanjega sodelavca. Trenutno smo v pogovorih z dvema založbama iz Italije in Avstrije. Mogoče bo kaj tudi iz tega.
 
DEJAN: Bi rad še kar koli dodal? Sva kaj pomembnega izpustila?

SIMON: Mislim, da je bilo tole kar izčrpno poročilo. Pohvale Paranoidu za podporo vsem bandom!

DEJAN: Oh, to pa radi slišimo. Hvala ti in vse dobro v prihodnje.

SORODNE VSEBINE:
22. 6. 2020Dead Crew - Joe Blacksmith (EP) / Recenzije
KONCERTI & FESTIVALI
5. 8. 2020
ODPOVEDANO! Headbanger's Holiday 2020
Vallelunga, Pulj, Hrvaška
7. 8. 2020
ODPOVEDANO! Pietra Sonica Fest #12
Osoppo (UD), Italija
7. 8. 2020
ODPOVEDANO! Sauzipf Rocks Festival 2020
Döbriach, Avstrija
7. 8. 2020
STREAM: European Metal Festival Alliance
8. 8. 2020
Morywa, Dickless Tracy
Letni vrt Gala hale, Metelkova, Ljubljana
10. 8. 2020
ODPOVEDANO! Gold, Rosalie Cunningham
Klub Gromka, Metelkova, Ljubljana