RECENZIJE

1. 3. 2017
Ancient - Back to the Land of the Dead
Soulseller Records, 2016

Ne vem, kako to, vendar nikoli se nisem vprašal, zakaj se določeni glasbeniki po številnih letih nedelovanja ali neustvarjanja naenkrat odločijo, da ponovno v roke vzamejo svoj najljubši glasbeni instrument, začnejo pisati glasbo in izdajo album. Nekako so mi bile tovrstne odločitve zmeraj nekaj povsem normalnega in naravnega, kot vrnitve vrhunskih športnikov nazaj med aktivne profesionalce. Ko se človek več let ali celo desetletje ali dve ukvarja z nečim redno in izredno intenzivno, potem mora za odločitvijo o prenehanju stati zelo močna utemeljitev. Pri kadilcih je takšna odločitev zmeraj in z vseh strani razumljena, kakor tudi nikoli nismo presenečeni, če nekomu tobačne abstinence ne uspe vzdržati dlje časa oziroma za zmeraj. A zakaj smo potem tako začudeni, ko glasbeniki povlečejo iz naftalina svoje stare bande? Zakaj brez pomislekov toleriramo strast po tobaku, medtem ko novo najdeno strast po glasbenem ustvarjanju ob prvi misli poteptamo z nogami? Edini sprejemljiv odgovor na to vprašanje bi moral biti: »Ker takšni glasbeniki oziroma bandi po navadi nadaljujejo z ustvarjanjem tam, kjer so nekoč prenehali, s čimer je skupina iz dveh razlogov že v naprej bolj ali manj usojena na propad: (1) uspehe stare slave ni mogoče obuditi brez izgub in (2) neupoštevanje napredka in dosežkov scene ne prinese nobenih dodatnih točk.«

Ancient so, tako kot je zgoraj opisano, s svojim sedmim studijskim albumom, ki je nastal po dvanajstletnem nedelovanju banda, nadaljevali tam, kjer so nekoč ostali, in posledično s ploščkom Back to the Land of the Dead razveselili skorajda izključno le svoje staro (ostarelo?) poslušalstvo. Reinkarnacija norveškega melodičnega black metala je sicer všečna, vendar bo ob današnji poplavi bandov in žanrov celovečerec resnično zadovoljil le ustvarjalne skomine Zela (nekoč Aphazela), ki je za vstajenje iz pepela k sebi poklical Dhilorza in Nicholasa Barkerja. Slednjemu pa, kakor tudi priredbi 13 Candles, kljub svojemu slovesu in veščinam ne uspe dvigniti albuma iz solidne povprečnosti, saj ga v glavnem tepejo predvidljivost, dolgoveznost in plehkost (beri: pomanjkanje globine). Ideja o EP-ju (The Excruciating Journey Part I-III) znotraj albuma se mi sicer dopade, a pod črto za preko eno uro dolg album s trinajstimi komadi poznanega še dodobra velja: »Manj bi bilo več.«

SORODNE VSEBINE:
12. 7. 2012Ancient Ascendant / Novice
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
7. 8. 2020
Iz ropotarnice: Demon - Breakout
Recenzija
5. 8. 2020
Iritator - Drek!
Recenzija
3. 8. 2020
Taake / Deathcult - Jaertegn (split)
Recenzija
31. 7. 2020
Snøgg - Ritual of the Sun
Recenzija
29. 7. 2020
Children Of Bodom - Hexed
Recenzija
27. 7. 2020
Chaos Over Cosmos - The Ultimate Multiverse
Recenzija
20. 7. 2020
Living Gate - Deathlust (EP)
Recenzija
17. 7. 2020
Tristwood - Blackcrowned Majesty
KONCERTI & FESTIVALI
7. 8. 2020
ODPOVEDANO! Pietra Sonica Fest #12
Osoppo (UD), Italija
7. 8. 2020
ODPOVEDANO! Sauzipf Rocks Festival 2020
Döbriach, Avstrija
7. 8. 2020
STREAM: European Metal Festival Alliance
8. 8. 2020
Morywa, Dickless Tracy
Letni vrt Gala hale, Metelkova, Ljubljana
10. 8. 2020
ODPOVEDANO! Gold, Rosalie Cunningham
Klub Gromka, Metelkova, Ljubljana
12. 8. 2020
ODPOVEDANO! Summer Breeze Open Air 2020
Dinkelsbühl, Nemčija