Od svojih začetkov pa do danes so se Arena dodobra zasidrali v srcih ljubiteljev progresivnega žanra. Z vsakim albumom so si večali krog oboževalcev in dokaj neopazno, a zasluženo prišli v sam vrh evropske scene. Tam se bodo nedvomno obdržali tudi po novi mojstrovini z naslovom Contagion.
Konceptualni album začnejo z eno svojih najtrših pesmi do sedaj, Witch Hunt. A že tu je opaziti njihov značilni pristop poln emocionalnosti, ki ga z dramatičnim, čutnim, a prodornim vokalom poglablja še pevec Rob. V nadaljevanju se skladbe lepo prelivajo ena v drugo in dostikrat sploh ne opaziš, da se je začela nova. Občasno zopet postanejo bolj rockerski oziroma intenzivni (v enkratni Painted Man), pa se postopoma umirijo, postanejo epski, melanholični, baladni ali tudi malo bolj kompleksni. Zadnje bi od takšnih virtuozov, s katerimi imamo tu opravka tudi pričakovali, vendar Britanci nikoli ne stremijo k tem, da bi svojo glasbo »zakomplicirali«. V treh instrumentalih so se na tem področju močno približali svoji zgornji meji. Zato pa boste pri njih vedno našli kompaktnost ter zelo dodelane strukture pesmi in aranžmaje. Stičišče vseh pesmi na Contagion, oziroma nekakšna rdeča nit albuma drugače predstavlja prav magična atmosfera, ki jo ustvarjata izredna melodičnost in pa že prej omenjena emocionalnost. Ta se proti koncu albuma še stopnjuje in doseže vrh prav v zadnjih treh skladbah. Toplo priporočam.

Matjaž

Album je prispevala založba Panika Records.