Čista epskost, doom pasaže, mešane z odličnimi melodičnimi heavy metal deli: Argus. Tu imamo vse: super heavy nizkotonalne pasaže, počasne, hitre, odlične solaže, izrazit vokal ameriškega doom borca prvih vrst Briana Balicha, po čigar žilah teče nekaj balkanske krvi, lead melodije ter predvsem umestne aranžersko izvedene ideje, ki so sproducirale enega boljših albumov zvrsti, v kateri se gibljejo v letošnjem letu.
V vodah modernih apostolov Black Sabbath, kot so Briton Rites, While Heaven Wept, Hour Of 13 ter odličnih Grand Magus, tudi Argus plujejo brez večjih težav. Pravzaprav jim vetra ne manjka, ob podobnem napredku pa bi znali osvojiti oder ali dva ter fest ali tri več, za razliko od prejšnjih let.
Debitantski album dotičnega banda je bil kriminalno spregledan ter nedostopen, z drugim ni in naj ne bo tako.