RECENZIJE

27. 12. 2016
Armaroth - Zenith
samozaložba, 2016

Kdor se vsake toliko časa sprehodi do lokalnega (mladinskega) kluba, se je zagotovo v zadnjih letih tudi spotaknil ob ime Armaroth. Band, ki je nastal že davnega leta 2007 in je iz studia le poredko sploh pomahal s kakšno izdajo, se je v zadnjih letih osredotočil na nastopanje v živo, vmes pa je dejansko celo našel čas, da je izdal svoj že predolgo pričakovan prvenec. Zaradi številnih nastopov bi lahko celo trdil, da je album vsaj deloma nastajal tudi na odru, da je band testiral te in one riffe in komade glede na njihov učinek ustrezno spreminjal. A to je že novinarska znanstvena fantastika, ki jo lahko potrdi ali zavrže samo band in ki dejansko sploh nima veze z ničemer. Pred seboj imamo odličen deathmetalski izdelek, na katerega se je splačalo čakati. Pa ne zaradi izdelka samega, temveč zaradi tega, ker v podobnih okoliščinah dolgoletnega ustvarjanja marsikateri band zaradi različnih razlogov razpade. S tega vidika Kranjčani torej dokazujejo, da v njihovi sredini vladata složno vzdušje in želja po skupnem ustvarjanju, kar se čuti tudi ob poslušanju Zenith, ki ga zasedba že je in ga bo še naprej predstavljala na slovenskih in, zanje upam, tudi na tujih koncertnih odrih.
Zenit ali »obdobje največje intenzivnosti, učinkovitosti« (SSKJ) za moje pojme dodobra opisuje že kot »odlično« opisan plošček. Z EP-ja False Vision je band obdržal svoj starošolski pristop, s katerim me že od nekdaj spominja na ene in edine Cannibal Corpse. V družbo omenjenih velikanov je slovenska peterica slogovno povabila še kanadske grindcore razgrajače Fuck The Facts, ki v svojih metalskih vodah sploh niso dosti manjši od Kanibalov in na katere še najmočneje spominja komad Wolves Ignore zaradi kričečega vokala. Za asociacije z domačimi kovinarji pa je tudi poskrbljeno, saj nemalo kateri breakdown spominja na deathcore brutalneže Within Destruction z Jesenic.
Poleg že opisane pestrosti sta na Zenith pomembni še dve stvari: uporaba syntha in raznolikih vokalov (šepet, growl, krik, govorjenje in poleg clean vokala Petre Ambrož med že omenjenim Wolves Ignore še Giani Poposki (Noctiferia) na vokalu). Oboje pripomore poleg visoke izraznosti lead kitare k psihedeličnemu vzdušju in zanimivi mešanici starega in novega death metala. Ko pa se na ploščku v zaključnem komadu I Worship the Universe parijo brutalni zvoki, moderne kitarske linije, moderni oziroma čisti zvok in sicer za black metal značilna in s saksofonom ter klavirjem ustvarjena romantika, pa postane jasno, da je prav na tistem mestu zasedbi uspelo nekaj resnično posebnega. To, kar predstavljajo vsi ostali komadi na ploščku v zametkih, z zaključnim izstopi z neopisljivo intenzivnostjo, pa čeprav komad nikoli ne prestavi v neko blazno visoko hitrost kot njegovi predhodniki.

SORODNE VSEBINE:
19. 6. 2013Armaroth - False Vision (EP) / Recenzije
4. 11. 2016Armaroth napovedujejo prvenec / Novice
30. 4. 2014Armaroth / Novice
17. 12. 2002Fetisha - demo / Recenzije
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
22. 1. 2018
Nortt - Endeligt
Recenzija
18. 1. 2018
Morbid Angel - Kingdoms Disdained
Recenzija
16. 1. 2018
Taake - Kong Vinter
Recenzija
12. 1. 2018
Krieg - Bleak Passage
Recenzija
10. 1. 2018
The Stone - Teatar apsurda
Recenzija
8. 1. 2018
Metalsteel - Beyond the Stars
Recenzija
28. 12. 2017
Electric Wizard - Wizard Bloody Wizard
Recenzija
27. 12. 2017
Cannibal Corpse - Red Before Black
KONCERTI & FESTIVALI
23. 1. 2018
Fates Warning, Methodica
Orto Bar, Ljubljana
25. 1. 2018
G.I. Joke, Krlja, Dickless Tracy
Klub Gromka, Metelkova, Ljubljana
26. 1. 2018
Zadnja projekcija kino turneje Železne stopinje
Slovenska kinoteka, Ljubljana
27. 1. 2018
Bezdan, Cidium
Kontejnr, Postojna
27. 1. 2018
Metal Night: Metal Down Under (dokumentarni film)
Kmkc Kompleks, Ravne na Koroškem
27. 1. 2018
Jegulja
Klub eMCe plac, Velenje