Lepo presenečenje so s svojim drugim albumom Ever-Arch-I-Tech-Ture pripravili Belgijci Axamenta. Že sam naslov albuma pove, da gre tu za nekaj modernega, mogoče futurističnega ali kompleksnega. In nekaj takšnega album tudi je – moderno produciran izdelek progresivnega dark sektorja.
V svoji zgodnji fazi death metal band sedaj povsem neobremenjeno in uspešno krmari med raznimi stili ekstremnega metala, progresivnega zgodnjih Opeth, simfoničnih Dimmu Borgir, novejših Cradle Of Filth in zgodnjimi Moonspell. Njihovi aduti so srednje dolgi, izredno intenzivnimi epi, pri čemer prav nič ne zaostajajo za Cradle Of Filth. Axamenta ne kopirajo nobene izmed prej omenjenih zasedb, ampak poskušajo iti kar se da svoj pot. To jim uspeva s številnimi menjavami tehnično dovršenih in kompleksno grajenih pasaž z direktnejšimi black/death napadi, mirnejšemi melodičnimi in mogočnimi, pompoznimi deli a la Dimmu Borgir. Umeščenost simfonike in spremljevalnih zborovskih vokalov poteka na prefinjen način, tako da ni čutiti prevečnega balasta. Vzporedno z vsemi temi spremembami potekajo menjave atmosfere, vse skupaj pa začinijo z zelo raznolikimi vokali. Agresivnemu (mešanica Danija in novodobnih švedskih thrasherjev) dodajajo (občasno sinhrono) globoke growle, »pade« pa tudi kakšen lep s čistim refrenom odpeti melodičen refren. Čisti kontrast ostalim skladbam na albumu predstavlja baladna Threnody For An Endling, ki jo odpoje Pain Of Salvation frontman Daniel Gildenlöw. Precej neobičajna kombinacija, a rezultat je uspel in bi bil seveda primernejši za album Pain Of Salvation.
Kljub tej skladbi fani švedskih progresivcev pri Axamenta ne bodo našli zadoščenja zase, zato pa ga bodo vsi, ki iščejo kaj novega, svežega v »ekstremnem« metalu.

Matjaž