Po petih letih, kolikor jih je minilo od zadnje studijske plošče Bathory, se Quorthon vrača s svojim desetim albumom. Destroyer Of Worlds je album poln različnih slogov in nasprotij.
Prvi trije komadi (Lake Of Fire, Destroyer Of Worlds in Ode) so polni počasne, lahkotne, ambinetalne, vikinške epike. Podobno tistemu, kar smo v nekoliko ostrejši obliki slišali na Hammerheart. Ti komadi imajo poudarek na bobnih in akustiki, spremlja jih odsoten vokal, kitare pa so potisnjene v ozadje. V tem slogu je tudi komad Pestilence, ki nekoliko bolj izstopa s kitarskimi deli, zadnji Day Of Wrath pa je vrhunec epike na tem albumu.
109, Death From Above, Liberty & Justice imajo vplive iz obdobja Requiem/Octagon, predvsem po zvoku, surovosti in agresiji, vendar imajo vsega naštetega v nekoliko manjših količinah. Krom je komad z rockerskim vplivom, hrumenjem motorjev in riffom, ki bi ga lahko pripisal recimo kasnejšemu obdobju Carcass ali Blackstar, po tej smeri pa se mu približa tudi Kill Kill Kill, morda tudi Sudden Death ali Bleeding. Edini prej neomenjeni komad od trinajstih bom dal kar v kategorijo fillerjev, naslovljen pa je White Bones.
Zaradi bogate, zgoraj analizirane (huh!) slogovske pestrosti si je po poslušanju te plošče o njej kar težko ustvariti mnenje. Mislim, da sploh ne bodo redki poslušalci, ki jim bo všeč, recimo, samo pol plošče. Vprašanje pa je tudi, ali je eden najbolj inovativnih samodržcev v zgodovini metala in vzornik velikemu odstotku današnjih metal bandov s tem albumom ubranil svojo čast in ugled. Mislim, da mu je to nedvomno uspelo.

Matija

Album je posodila trgovina Müller. Lahko ga kupite v Ljubljani na Čopovi 40: www.dom.si.