Sprva sem mislil, da gre za tipični black metal izdelek, ki skuša uveljaviti svojo pristnost z necro zvokom, neumnimi naslovi v latinščini in šokantno naslovnico. Pa sem se motil, saj se je v CD-playerju pravkar predvajal band, ki se lahko postavi ob boke Behemoth in podobnim.
Resda je prevladujoč blast-beat, ampak je bolj jasen kot recimo Marduk in snare sound je fantastičen. Tu pa tam imamo še kakšen old-school hiter ritem, ki je seveda vedno dobrodošel. Kitare odvrtijo svoj tornado skozi filter melodike in končno jasnih tonov, ne pa nekega nepotrebnega hreščanja. Vokali mešajo kruljenje in kričanje, ki bolj spomni na Gorerotted kot pa Cradle Of Filth in ne zveni neumno in enolično. Klaviaturski vložki so bolj v ozadju in (kot se spodobi) ustvarjajo mračno vzdušje, ki je primerno za tak band. Neverjetno fino za poslušanje med nevihto. Naslovnica je izredno »sick« in nam prikaže nune v koitusu z hudičem, vendar so nune že zle in imajo kačje jezike (nekako spominja na Wurdalak ali pa spote od Necrophagie). Black metal je tokrat združil svoje čare z grotesknimi in bolnimi teksti in je zato Satan bolj malo omenjen, so pa v ospredju sadizem, predvsem povezava erotike in mučenja ter seveda mračne magije (Demoniac Staccato Erection, The Sin-hellfucked, Fukk The Blood Of Christ ipd.). Intro in outro pa sta nekako zelo primerna za tale horror, saj vam pošljeta v žile tako naslado kot strah! Follow the Goatchrist!

Ivan