Splošno znano dejstvo (ki pa bi se ga moralo bolj »proslavljati«) je, da je Primorska iz takšnih ali drugačnih razlogov izjemno ploden kos slovenskih tal za vzgojo in rast black metala. Kar poglejte Somrak, Krvnik, Grimoir, Samomor, Torka ... V black metalu včasih entuziazem ter predanost štejeta (tudi in ne le zgolj, da ne bo pomote) kot faktor kvalitete. In tako kot prej omenjeni bandi tudi Bleeding Fist. Njihov prvenec se še ni dobro ohladil, pa že posegajo (posegamo) globlje v hermetičen pekel kaosa. Poglejmo:
EP Macabrum Bestia Ex Abyssus obsega šest zvočnih vnosov na medij in traja dvaindvajset minut. Po intru, ki je sicer nekoliko predolg in ne nujno konsistenten preludij v intenzivnost ki sledi, udari skladba Invocation Into Devil's Flesh, ki je verjetno vrhunec izdaje. Tu nekje spoznamo, da Bleeding Fist ostajajo isti kot na albumu (ne v negativni luči) in da je ta EP moč dojemati kot nekakšen »post scriptum« le-temu. Ko Krvaveča Pest udari, udari močno in Invocation Into Devil's Flesh ne pušča prostora za kakšen konkreten umik ali predah. V maniri sicer klasičnih black metal riffov, struktur in ritmov, je EP prava doza konkretnega, neposrednega black metala, ki pa vseeno predstavlja neko sebi lastno identiteto. Večina kaosa se manifestira v kitarskih riffih ter pasažah, nekatere »rešitve« (na primer prej omenjena otvoritvena skladba), ki Bleeding Fist pahnejo daleč čez meje monotonega black metala, pa so vsled svoje »fucked up« organskosti enostavno briljantne. Na ravni zvoka in produkcije vlada ravno prava tipična, perverzna black metal umazanost ... Takšna, kot če bi zvok snemali skozi anus h koprofiliji nagnjenje ostarele prostitutke; pri vsem tem pa je edini razlog, zakaj ta metafora ni toliko učinkovita kot bi lahko bila ta, da je glasba Bleeding Fist tako intenzivna in fokusirana, da bi v primeru analne penetracije lahko govorili zgolj o deviški. Band pravi, da ne moreš biti dovolj krvav. Se strinjam ... in dodajam »umazan«. A treba se je seveda zavedati, da ne govorim zgolj o umazanosti zvoka in / ali produkcije – glasba je (za black metal) popolnoma razločna – , ampak tudi o umetniški umazaniji duše, ideje in misli, ki seveda rezultira v vseh fizičnih kreacijah takšnega človeka ali skupine takšnih ljudi.
In kar je najlepše: na koncu, po štirih avtorskih komadih pride na vrsto še skladba Messiah, priredba legendarnih Hellhammer, ki je odigrana in prirejena tako z izjemnim občutkom, kot spoštljivostjo. Black metalci mlajše generacije oziroma tisti, ki poznate predvsem norveški val, pa se tu lahko poučite, od kje so bandi kot so na primer Carpathian Forest dobili 80% svojih idej. Le ne pričakujte saksofona.
Pod črto je Invocation Into Devil's Flesh konkreten EP, ki ga nikakor ne bi mogli označiti kot nekakšen »filer« oziroma mašilo v diskografiji banda. Časovno sicer kratko, zato pa toliko bolj intenzivno, nepopustljivo ... Gas maske, špice, motorka, nekaj litrov krvi in gas do daske! Neprecenljivo!

Davorin