Baje gre v tretje rado in upam, da se bo to s tretjo ploščo Callenish Circle tudi uresničilo. To pišem zato, ker je band s svojimi prejšnjimi izdajami imel veliko zapletov, kar se tiče založb in izdajanja. S tem albumom sta povezani tudi vsaj dve znani imeni, Andy Classen (ex- Holy Moses) kot producent in Niklas Sundin (Dark Tranquillity), ki je poskrbel za naslovnico tega albuma.
Callenish Circle prisegajo na göteburško šolo metala, tisto pristno. Njihov zvok je močan, poln, intenziven, kitare zvenijo tipično göteburško. Riffi so preprosti, med njimi pa slišite kakšno nežnejšo in bolj melodično pasažo, ali še bolje, kakšen oster riff. Band sicer daje prednost agresiji in nas ne zasuva s kakšnimi neumestnimi melodičnimi izpadi. Pri Callenish Circle najdete predvsem vplive At The Gates (vokal in riffi), kakšen drobec pa vas utegne spomniti tudi na In Flames. Najboljši in najudarnejši so s prvimi štirimi komadi, sledi jim baladni Bleeding, kjer postanejo počasnejši, odlično izpeljejo vmesne mirne dele, vokal je na temu komadu globok, vse skupaj pa nekoliko vleče na stare Paradise Lost. Drugi del plošče izgubi nekaj kvalitet prvih komadov, preveč postanejo podobni že slišanemu, čeprav slišite še nekaj več elementov, kot je denimo akustika na Suffer My Belief. Čisto na koncu pa presenetijo z dvema priredbama: prva je Pull The Plug (original Death) in druga When The Lady Smiles (original Golden Earring). Oba komada so odlično predelali!
Flesh - Power - Dominion je sam po sebi soliden album, bandu drugače manjka nekaj izvirnosti. Verjemite, tisti veličastni in prej omenjeni občutki At The Gates pa so tisto, kar utegne prepričati fane göteburškega death metala.

Matija