RECENZIJE

12. 8. 2020
Carach Angren - Franckensteina Strataemontanus
Season of Mist, 2020

Pri nizozemskih simfoničnih black metalcih Carach Angren se je v začetku leta zgodila korenita sprememba z vidika zasedbe. Po 17 letih je to zapustil Namtar, ki je od leta 2003 sedel na bobnarskem stolčku. Toda preden se je poslovil od te glasbene upodobitve nočne more, je s preostalima članoma, Seregorjem na kitari in vokalu ter Ardekom, ki skrbi za vse orkestralizacije, izdal še zasedbin šesti studijski album, ki nosi naslov Franckensteina Strataemontanus. Že sam naslov nam pove, da se band tematsko še zmeraj vrti okoli grozljivk, temačnih mitov in legend, medtem ko je nova nočna mora z glasbenega vidika prinesla kar konkreten premik naprej.

Naj najprej pomirim vse zaprisežene ljubitelje klasičnih melodij tega banda in poudarim, da so Carach Angren še zmeraj band, ki še naprej stavi na simfonični black metal v klasičnem smislu. Zato imamo ponovno opravka z black metalom, ki je poln orkestralnih momentov in ki se do taiste mere kot do zdaj naslanja na simfoničnost iz hiše Dimmu Borgir. Pa tudi na teatralnosti band ni nikakor izgubil, ki je zagotovo eden izmed njegovih večjih prepoznavnih znakov. V tem slogu Nizozemci otvorijo album z uvodom Here in German Woodland, kjer nam moški glas pravljično, a z resnim vojaškim tonom razlaga, kako se prvotna idila nemških gozdov sprevrže v tragično zgodbo, ki bo govorila o »gorju, gnilobi in plesni«. Vse kaj drugega kot pravljica, torej.

Stvari se nato s prvim polnopravnim komadom Scourged Ghoul Undead tudi nadaljujejo v pričakovanih ritmih in melodijah, nakar naslovni komad obrne stvari v že omenjeno novo smer. In kakšna je ta? Rokersko industrijska v slogu nemških Rammstein. In tukaj kažejo Carach Angren ambicije po doseganju širšega poslušalstva, česar pri albumu This Is No Fairytale še nisem zaznal. Do določene mere je band te tendence nakazoval s predhodnim albumom Dance and Laugh Amongst the Rotten in s komadom Charles Francis Coghlan. A na predhodniku še nimamo opravka z vokalom, ki tako močno spominja na Lindemannovega, zaradi česar nekih resnejših vzporednic tudi ni bilo smiselno potegovati. Poleg vokala pa ponuja Franckensteina Strataemontanus dosti kitarskih trenutkov, ki spominjajo na nemške industrial velikane, s čimer so Carach Angren odprli vrata v nove svetove. Toda če dobro premislimo, ta korak niti ni tako zelo presenetljiv, saj Ardek že od leta 2015 sodeluje s projektom Lindemann, zaradi česar je bilo samo vprašanje časa, kdaj se bo začel kazati ta vpliv.

In da bo navdušenje pri nemškem poslušalstvu še večje, ponujajo Nizozemci še kanček besedil v nemškem jeziku:
Ich krieche wie eine Ratte durch die Nacht // Kot podgana se plazim po temni noči
Mal sehen was das Grab mir hat gebracht // Kar prinesel mi je grob ogledujem si
Die Leiche ist noch Frisch ich trinke ihr Blut // Truplo sveže je in kri njeno pije se
Oh Gottverdammt das tut richtig gut // Joj kako prekleto prija mi

Nizozemcem Carach Angren je torej ponovno uspelo ponuditi album, ki se povsem sklada z njihovim prepoznavnim slogom, a hkrati ponuja dovolj svežine in inovativnosti, da nikakor ne dolgočasi. Plošček Franckensteina Strataemontanus ponuja zalo razgibano potovanje po temačnih nemških gozdovih, kjer ne manjka teatralnosti, gnilobe, srditosti in mračne baladnosti, vse skupaj zapakirano v najbolj poslušljivo bandovo obliko do zdaj.

SORODNE VSEBINE:
21. 9. 2012Vreid / Carach Angren / Mistur / Reportaže
9. 10. 2014Carach Angren / Novice
ZADNJE OBJAVE
KONCERTI & FESTIVALI
1. 10. 2020
KoD: Malorshiga, Sober Assault, Ways of a Heretic
Orto Bar, Ljubljana
2. 10. 2020
Terminal Disease, Licence to Hate, Peskovnik
Orto Bar, Ljubljana
3. 10. 2020
Bunkerfest Acoustic version: Noctiferia, X.U.L
Letni Kino Arrigoni, Izola
7. 10. 2020
Primal Fear, Freedom Call
Boogaloo, Zagreb, Hrvaška
9. 10. 2020
Keep It Low Festival 2020
Feierwerk, München, Nemčija
10. 10. 2020
Deathstars
Strom, München, Nemčija