RECENZIJE

8. 4. 2009
Carignan - Masturbatorium
On Parole Productions, 2009
Ali ste kdaj videli to avstrijsko »goregrindačino« v živo? Ste uživali v nehumanih vokalih, divjih ritmih, super riffih in odličnem humorju? Vam je bilo všeč?
Na vsa tri vprašanja lahko odgovorim z: »Da, izredno, njam, njam!« Carignan so mašina za ogled banda v živo, posebej če ste fan starih Aborted, Dying Fetus, Last Days Of Humanity itd. Ampak, ko slišite CD, ste skorajda malce šokirani! Ali je to res isti band?
Kaj pa je takega torej, da budi v umu takšno referenco? Če smo že pri gore grindu, kot bi slišal super recenzije za film Hellraiser, potem te pa nekdo nategne in ti na DVD z nalepko Hellraiser posname recimo Shivers ali kakega zadnjih delov Petek 13. Plošča je sama po sebi izredno enolična. Prvih nekaj pesmi je takih, kot bi se recikliral en in isti riff, ki ga ne rešuje niti bas, ker je preveč tih. Kitara je resnično nezanimiva in je nekje med klasičnim, dobrim death metalom in tistim groovom, ki ga bolje od deathmetalcev izvajajo newyorški hardcorovci. Stvar se na srečo začne popravljati šele v drugi polovici plošče (od komada SMS dalje, ko se od Dying Fetus riffi premaknejo k Napalm Death), ampak se zaradi prežvakanih tonov CD potem zaključi kar naenkrat. Nobenega nakazovanja, da se zdaj stvar premika h koncu – pač konec kot tak. Običajno v goregrindu oziroma tem klišejskem brutal deathu stvar rešujejo bobni, ki so v slučaju Carignan precej dobri in zanimivi, razen tega, da je naš tolkalec mahnjen na blast beate tam, kjer res niso potrebni. Zna pa groovati. Za vse tiste, ki obožujete »wiii-wii« oziroma »pig squeal« vokal, je Carignanov fantič zmaga. Ko pa začne kruliti, zveni kot prehlajena verzija zgodnjih Kataklysm. Ha, ima pa orožje v rokavu – krik. Ki pa je žal tak, kot bi se parila Danny Filth in Daffy Duck!
Dodajte temu pomanjkanje besedil (kot bi jih kdo ob tem »kruljenju« sploh razumel), nemške intermezze (izredno nezanimivi, če samo pomislim na lepote Vulvathrone, Lividity, Impetigo introv), malce premalo masiven zvok in dobite precej povprečen goregrind izdelek, ki – če spet uporabim horror film analogijo – je tak kot kak poceni slasher horror film, ki vam na kratko popestri popoldne, a kaj več od tega tudi ne. Jebiga, zakaj bi gledal neki x-ameriški shit, če imam v zbirki Fulcija ali Argenta?

Ivan
SORODNE VSEBINE:
4. 11. 2003Sarcasm - Divja Kri / Recenzije
14. 1. 2011Metalsteel - Entertainment / Recenzije
29. 1. 2008Brutart - Mimic / Recenzije
27. 8. 2003Obidil - The Magic Word / Recenzije
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
21. 2. 2018
Watain - Trident Wolf Eclipse
Recenzija
13. 2. 2018
Shining - X - Varg utan flock
Recenzija
7. 2. 2018
Ambasador Rous - Lejs je nej več isti (EP)
Recenzija
6. 2. 2018
Trivium - The Sin And The Sentence
Recenzija
2. 2. 2018
Ater Era - Clades
Recenzija
1. 2. 2018
Enslaved - E
Recenzija
31. 1. 2018
The 3rd Attempt - Egocidal Path
Recenzija
29. 1. 2018
Endezzma - The Arcane Abyss
KONCERTI & FESTIVALI
22. 2. 2018
Perseus, Krist
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
23. 2. 2018
On Parole Vinyl Assault: Metalsteel, Eruption, Srd, Omega Sun
Orto Bar, Ljubljana
23. 2. 2018
Tomcat
Salamander ART, Tržič
24. 2. 2018
Belokranjska železarna vol. 21 : The Stone, Vigilance, Amalgam,
MKK Bele krajine, Črnomelj
24. 2. 2018
Nuclear Aggressor, Devil's Bridge, Licence To Hate
Klub kanalske mladine, Kanal
24. 2. 2018
Ape Unit, Horsebastard, L.UL.U, Double Me
Kontejnr, Postojna