RECENZIJE

8. 4. 2009
Carignan - Masturbatorium
On Parole Productions, 2009
Ali ste kdaj videli to avstrijsko »goregrindačino« v živo? Ste uživali v nehumanih vokalih, divjih ritmih, super riffih in odličnem humorju? Vam je bilo všeč?
Na vsa tri vprašanja lahko odgovorim z: »Da, izredno, njam, njam!« Carignan so mašina za ogled banda v živo, posebej če ste fan starih Aborted, Dying Fetus, Last Days Of Humanity itd. Ampak, ko slišite CD, ste skorajda malce šokirani! Ali je to res isti band?
Kaj pa je takega torej, da budi v umu takšno referenco? Če smo že pri gore grindu, kot bi slišal super recenzije za film Hellraiser, potem te pa nekdo nategne in ti na DVD z nalepko Hellraiser posname recimo Shivers ali kakega zadnjih delov Petek 13. Plošča je sama po sebi izredno enolična. Prvih nekaj pesmi je takih, kot bi se recikliral en in isti riff, ki ga ne rešuje niti bas, ker je preveč tih. Kitara je resnično nezanimiva in je nekje med klasičnim, dobrim death metalom in tistim groovom, ki ga bolje od deathmetalcev izvajajo newyorški hardcorovci. Stvar se na srečo začne popravljati šele v drugi polovici plošče (od komada SMS dalje, ko se od Dying Fetus riffi premaknejo k Napalm Death), ampak se zaradi prežvakanih tonov CD potem zaključi kar naenkrat. Nobenega nakazovanja, da se zdaj stvar premika h koncu – pač konec kot tak. Običajno v goregrindu oziroma tem klišejskem brutal deathu stvar rešujejo bobni, ki so v slučaju Carignan precej dobri in zanimivi, razen tega, da je naš tolkalec mahnjen na blast beate tam, kjer res niso potrebni. Zna pa groovati. Za vse tiste, ki obožujete »wiii-wii« oziroma »pig squeal« vokal, je Carignanov fantič zmaga. Ko pa začne kruliti, zveni kot prehlajena verzija zgodnjih Kataklysm. Ha, ima pa orožje v rokavu – krik. Ki pa je žal tak, kot bi se parila Danny Filth in Daffy Duck!
Dodajte temu pomanjkanje besedil (kot bi jih kdo ob tem »kruljenju« sploh razumel), nemške intermezze (izredno nezanimivi, če samo pomislim na lepote Vulvathrone, Lividity, Impetigo introv), malce premalo masiven zvok in dobite precej povprečen goregrind izdelek, ki – če spet uporabim horror film analogijo – je tak kot kak poceni slasher horror film, ki vam na kratko popestri popoldne, a kaj več od tega tudi ne. Jebiga, zakaj bi gledal neki x-ameriški shit, če imam v zbirki Fulcija ali Argenta?

Ivan
SORODNE VSEBINE:
16. 4. 2002Sarcasm - Igra Narave / Recenzije
20. 5. 2009Dickless Tracy - Halls Of Sickness / Recenzije
16. 10. 2006Sarcasm - Revolt. / Recenzije
4. 11. 2003Sarcasm - Divja Kri / Recenzije
14. 1. 2011Metalsteel - Entertainment / Recenzije
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
16. 5. 2018
Primordial - Exile Amongst The Ruins
Recenzija
14. 5. 2018
The Canyon Observer - NØLL
Recenzija
11. 5. 2018
Carpathian Forest - Likeim (EP)
Recenzija
9. 5. 2018
Marduk - Werwolf (single)
Recenzija
4. 5. 2018
Archgoat - Eternal Damnation of Christ (EP)
Recenzija
27. 4. 2018
Grob - Metanoia
Recenzija
23. 4. 2018
Within Destruction - Deathwish
Recenzija
13. 4. 2018
Marax - The Abyss of Illusions (EP)
KONCERTI & FESTIVALI
23. 5. 2018
Manilla Road, Küenring, Mathan
Viper Room, Dunaj, Avstrija
23. 5. 2018
Noctiferia: 20. obletnica albuma Baptism at Savica fall
Gala Hala, Metelkova, Ljubljana
25. 5. 2018
Count Raven, Jack Frost, Sarcasm Syndrome, Angor
Viper Room, Dunaj, Avstrija
25. 5. 2018
Tomcat, Charlie Butter Fly
Rock Bar Down Town, Kranj
25. 5. 2018
The Cruel Intentions, Speed Stroke, The Lethal Idols
Grind House, Padova, Italija
25. 5. 2018
Kramp Fest
Bajer, Godovič