Na današnji dan
2011
Amon Amarth izdajo svoj osmi album Surfur Rising
PARTNERJI
Oddaja z metal muziko
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

RECENZIJE

2. 9. 2013
Celestial Bloodshed - Ω
Terratur Possessions, 2013

Celestial Bloodshed so prvič prekrižali mojo pot v začetku leta 2009 kot eden od nastopajočih poleg bandov Eterna Scomunica, Somrak, Baptism in Sargeist na čistokrvnem black metal večeru, ki se je pod okriljem naših Dihurčkov odvijal v dvorani Channel Zero. Takrat mi niti približno ni bilo jasno, kakšno srečo sem dejansko imel, da sem ta band sploh ujel v živo, saj se je le dobre tri mesece po ljubljanskem koncertu zgodila tragedija, ki je botrovala koncu delovanja banda. V okoliščinah, nepojasnjenih širši javnosti, je bil namreč ustreljen komaj petindvajsetletni pevec Steingrim Torson.
Čeprav sta po smrti Steingrima luč sveta že ugledala dva nova/stara komada, je novica o drugem celovečercu iz hiše Celestial Bloodshed, banda, ki uradno ne deluje že več kot štiri leta, vseeno izredno razveseljiva. Seveda gre ponovno za stare komade, ki predhodno iz takšnih ali drugačnih razlogov niso bili izdani, a šest komadov s skupno dolžino čez trideset minut vzbudi občutke, ki so bili enkrat v bližnji preteklosti pokopani. Dotični komadi namreč povsem ustrezajo duhu prvenca Cursed, Scarred And Forever Possessed in tako se zdi, da band do izdaje Ω (Omega) ni doživel nobenih sprememb. Celestial Bloodshed se namreč še zmeraj zelo uspešno gibljejo med hitrim in riffovsko nabitim ter počasnim black metalom z zadušljivo atmosfero. Ko se poslušalec naveliča počasnih ritmov, Celestial Bloodshed naenkrat udarijo z vso močjo, oziroma ko nevihta odpre komad in se zdi, da bo drugemu catchy riffu sledil še tretji, Norvežani ustavijo konje, obrnejo stvari na glavo in nadaljujejo v povsem drugi smeri. O posebnosti banda pa ne pričajo le kompleksne strukture, ampak tudi samosvoj zvok, saj Celestial Bloodshed spadajo med tiste bande, pri katerih človeku komada ni treba poznati, pa vseeno ve, za kateri band gre.
Od posebnih lastnosti banda se bom zdaj pomaknil še k posebnostim na recenziranem albumu. Te se nahajajo na drugi polovici, medtem ko bi lahko za prvo trdil, da je povsem v skladu s tradicijo predhodnih posnetkov (beri: uspela kombinacija zgoraj opisanega hitrega in počasnega black metala). Resnično zanimivo torej postane s komadom Spiraculum Mortis, v katerem vokal spominja na Attilo Csiharja z albuma De Mysteriis Dom Sathanas (Mayhem), nakar sledi osebni vrhunec Manifested Darkness, Bloodred Sunrise, počasen, enoličen desetminuten komad z blazno atmosfero, ki daje občutek, da ti smrt gleda čez ramo. Zaključek pa je nato povsem kontradiktoren, hiter in divji – Trosbekjennelse je nekoliko starejši kot ostali komadi in tudi kakovost zvoka je slabša, kar pa sploh ne moti, temveč se ujema z njegovim duhom.
Za konec pa vsem zbirateljem samo še priporočilo za nakup – Celestial Bloodshed so in bodo vedno ostali nekaj posebnega.

SORODNE VSEBINE:
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
28. 3. 2024
Aeternus - Philosopher
Recenzija
20. 3. 2024
Feral Forms - Premalignant (EP)
Recenzija
19. 3. 2024
Dog Chasing Sun - Old Man’s Doom
Recenzija
18. 3. 2024
Kanonenfieber - U​-​Bootsmann (EP)
Recenzija
15. 3. 2024
Morost - Devour Thine Light (EP)
Recenzija
13. 3. 2024
Static-X - Project: Regeneration Vol. 2
Recenzija
8. 3. 2024
Taake - Et hav av avstand
Recenzija
7. 3. 2024
Sodom - 1982 (EP)
KONCERTI & FESTIVALI
28. 3. 2024
Inferno Metal Festival 2024
Rockefeller / John Dee / Sentrum Scene, Oslo, Norveška
28. 3. 2024
KoD: Glista, Prototype 5, Black Camo
Menza pri koritu, Metelkova, Ljubljana
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija