Na današnji dan
1986
Metallica izda legendarni album Master Of Puppets
NAGRADNE IGRE
Traja do: 7. 3. 2021
PARTNERJI
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

RECENZIJE

11. 2. 2020
Chains - Sonic Sabbath
On Parole Productions, 2020

Chains se je razvil iz one-man metal projekta, ki je bil zapisan ambientalnemu drone/doom metalu. Danes šteje Chains dva člana, in sicer multiinstrumentalista E. Chains, ki v živo skrbi za vokale in kitaro, v studiu pa še za bas kitaro in efekte, medtem ko Matz Sick od leta 2016 dalje skrbi za bobne. Na svoji skupni poti se je dvojec postopoma oddaljil od atmosferičnega drone metala in se osredotočil na čisti doom metal, kar se mi zdi v primeru studijskega celovečerca z imenom Sonic Sabbath več kot odlična odločitev.

Osebno nisem ravno velik ljubitelj ali poznavalec doom metala oziroma doom scene, a me je Sonic Sabbath v prvi vrsti pritegnil s svojim metalom. S tem imam v mislih kitarske riffe, ki sedejo v uho in bi načeloma morali nagovoriti vsakega ljubitelja metala. Resda so ti zaigrani v povsem doomovski maniri, kar pomeni, da se energija glasbenikov prenaša preko instrumentov do poslušalca v počasnejših in repetitivnih ritmih, vendar v svoji biti prebijajo meje doom metala in bi morali nagovoriti vse, ki znajo svoj death, black ali thrash metal ceniti tudi v počasnejših oblikah. Osebno me recenzirani celovečerec namreč nemalokrat spomni na prelomni album Ravishing Grimness kultnega norveškega dvojca Darkthrone – počasno, nalezljivo in odločno.

Zaradi mračnega in zloveščega vzdušja, za katerega je v veliki meri soodgovoren E. Chains s svojim petjem, ki spominja na čase okultnega rocka iz 70-ih let prejšnjega stoletja, na svoj račun sicer ne bodo prišli ljubitelji vedrih melodij. Po drugi strani pa bo to še dodatno ustrezalo ljubiteljem ekstremnejših zvrsti metala. Sonični sabat ponuja šest pesmi, ki skupaj ne presegajo dolžine 23 minut. Kratka minutaža komadov, torej povprečno 4 minute ali manj, je na področju doom metala zagotovo prej izjema kot pravilo, kar pa ne pomeni, da se Izolčana v tem kratkem času ne uspeta ponavljati. Repetitivnost je zagotovo lastnost, ki jo najdete tudi tukaj, zaradi nalezljivih riffov pa je ta še toliko bolj dobrodošla. V low tempo območju so na ta način ustvarjene prave hipnotične melodije.

Kot osebna vrhunca ploščka bi izpostavil dva komada, in sicer začetnega Devil in Stardust Pentagram na sredi albuma. Oba me riffovsko poneseta v bližino zgoraj omenjenih Norvežanov, medtem ko ravno uvodni komad s svojim refrenom še na besedilni ravni izvrstno izpostavi repetitivnost, ki jo ponuja Sonic Sabbath. Slovensko metal leto 2020 se je začelo resnično odlično!

SORODNE VSEBINE:
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
1. 3. 2021
Decline The Fall - Our Own Demise
Recenzija
24. 2. 2021
Soen - Imperial
Recenzija
22. 2. 2021
Endezzma - The Archer, Fjord and the Thunder
Recenzija
19. 2. 2021
Luminescence - L#I
Recenzija
18. 2. 2021
Wayfarer - A Romance with Violence
Recenzija
17. 2. 2021
Silent Obsession - Lost (EP)
Recenzija
16. 2. 2021
Inmate - The Salt
Recenzija
15. 2. 2021
Chains - Musica Macabra
KONCERTI & FESTIVALI
9. 3. 2021
In Flames
Boogaloo, Zagreb, Hrvaška
12. 3. 2021
ODPOVEDANO! Ancient, The Stone, Morost
Channel Zero, Metelkova, Ljubljana
18. 3. 2021
STREAM: Noctiferia plays Reforma - Tribute to Laibach
Kino Šiška, Ljubljana
20. 3. 2021
ODPOVEDANO!Heidelberg Deathfest 2021
Heidelberg, Nemčija
23. 3. 2021
The Mission, Phantasmagoria
Klub Boogaloo, Zagreb, Hrvaška
1. 4. 2021
ODPOVEDANO! Inferno Metal Festival 2021
Rockefeller, John Dee, Oslo, Norveška