Španski simfonični epski power metalci Dark Moor vsako leto poskrbijo za eno izdajo, dosedaj so v svojo diskografijo vpisali tri albume ter en EP. Nedvomno z vsako izdajo postajajo boljši, kar pa je glede na to, da jih z njihovimi prvimi glasbenimi poskusi ni nihče jemal resno, tudi nujno potrebno.
The Gates Of Oblivion prinaša skoraj eno uro simfonike, epike, tekočih, lepih, melodičnih kitar, spevnosti, kvalitetnega ženskega vokala (pevka je izpopolnila svojo angleško izgovorjavo, vendar še vedno ne toliko, da se ne bi zraven še kdaj zasmejali), zborovskega petja,... Skratka – melodičnost in simfoničnost na najvišjem možnem nivoju. Vsi komadi, razen treh kratkih instrumentalov pompozne klasične glasbe, so narejeni po sitem receptu ter več ali manj tudi ostajajo na istem nivoju kvalitete.
O njihovi kvaliteti in sposobnostih ni dvoma – vsi so odlični, po vseh kriterijih dobro podkovani glasbeniki, zatakne pa se pri njihovi izvirnosti. Dark Moor namreč, kot je kdo verjetno že zavohal iz prejšnjega opisa, po dolgem in počez kopirajo Rhapsody. Tudi ženski vokal in nekaj elementov, ki sem jih pri Dark Moor res prvič slišal ni dovolj, da bi me prepričali v nasprotno.
No ja, če ste nenasitni oboževalec simfoničnega metala, boste verjetno tale album, ki mu tudi produkcijsko ni kaj očitati, vključili v svojo zbirko. Če pa so se vam že prvaki te zvrsti zataknili v ušesih, se vam bodo Dark Moor tudi.

Matija

Album je prispevala založba Panika Records.