Na današnji dan
2011
Amon Amarth izdajo svoj osmi album Surfur Rising
PARTNERJI
Oddaja z metal muziko
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

RECENZIJE

18. 5. 2004
Death Angel - The Art Of Dying
Nuclear Blast/Mordor, 2004
Thrash Of The Titans festival leta 2001 je nedvomno eden pomembnejših datumov v zgodovini Bay Area thrasha. V prvi vrsti seveda ostaja njegov dobrodelni pomen, »zakrivil« pa je tudi vrnitev številnih legendarnih bandov iz najplodnejšega obdobja thrash metala, med njimi tudi Death Angel. Lanskoletni evropski turneji ter kvaliteta njihovih preteklih albumov so v metalski srenji začeli vzbujati velike apetite po novem studijskem albumu. Pričakovanja so zrasla po fantastičnem Exodus attacku Tempo Of The Damned.
Krajši intro in potem se začne na polno s Thrown To The Wolves. V svojem prepoznavnem stilu z ostrimi kitarskimi riffi, udarnimi bobni, zanimivimi prehodi in agresivnim, nezamenljivim Markovim vokalom v trenutku navdušijo. Pri 5 Steps Of Freedom je pristop bolj melodičen in manj udaren, nato pa ponovno sledi old–school granata Thicker Than Blood. Bi si sploh lahko predstavljali boljši začetek? Težko, material lahko brez obotavljanja postavimo ob bok njihovim klasikam. Kot se izkaže je The Art Of Dying najmočnejši prav v prvem delu. Brez bojazni, tudi kasneje ima album še veliko zanimivih trenutkov, navdušenja začetka pa le ne doseže. Razpoloženje v The Devil Incarnate se po manj atraktivnem, počasnejšem, groovy začetku stopnjuje in potem v drugi polovici razvije v pravi smeri. Ponekod (Land Of Blood) je zaslediti tudi bolj HC/punkovski pristop, a seveda to ne pomeni, da se Death Angel spustijo v preigravanje treh akordov. Zaloga zanimivih riffov in solaž pri Robu Cavestanyju ter Tedu Aguilarju je zelo pestra, kar je slišati pri praktično vseh komadih. V treh Mark prepusti vokal ostalim (razen Teda vsak odpoje po eno), med katerimi se pri baladni Word To The Wise najbolj izkaže Rob.
Verjetno se vsem pričakovanja ne bodo čisto v celoti izpolnila. Začetek je super, v nadaljevanju ima The Art Of Dying še vedno kvaliteten material, manjka pa še kakšna skladba, o kateri bi lahko govorili v superlativih, kot smo pri njih navajeni. Thrasherski album leta sicer ostaja Tempo Of The Damned, a greh bi bil, če si ne bi vsak, ki se vsaj malo zanima za thrash, priskrbel tudi The Art Of Dying.

Matjaž
SORODNE VSEBINE:
18. 7. 2014Hobbs' Angel Of Death / Intervju
10. 10. 2008Death Angel - Killing Season / Recenzije
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
28. 3. 2024
Aeternus - Philosopher
Recenzija
20. 3. 2024
Feral Forms - Premalignant (EP)
Recenzija
19. 3. 2024
Dog Chasing Sun - Old Man’s Doom
Recenzija
18. 3. 2024
Kanonenfieber - U​-​Bootsmann (EP)
Recenzija
15. 3. 2024
Morost - Devour Thine Light (EP)
Recenzija
13. 3. 2024
Static-X - Project: Regeneration Vol. 2
Recenzija
8. 3. 2024
Taake - Et hav av avstand
Recenzija
7. 3. 2024
Sodom - 1982 (EP)
KONCERTI & FESTIVALI
28. 3. 2024
Inferno Metal Festival 2024
Rockefeller / John Dee / Sentrum Scene, Oslo, Norveška
28. 3. 2024
KoD: Glista, Prototype 5, Black Camo
Menza pri koritu, Metelkova, Ljubljana
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija