Pa smo ga dočakali! Po petnajstih letih od izdaje predhodnika Touched by the Crimson King so Demons & Wizards izdali svoj tretji studijski album III. Demons & Wizards je stranski projekt legendarnega vokalista Blind Guardianov Hansija Kürscha in prav tako legendarnega kitarista zasedbe Iced Earth Jona Schafferja. Bandov slog je zelo uspešna kombinacija dveh med seboj zelo različnih stilov in načinov pripovedovanja, album III pa vsebuje še nekaj novih, prvič uporabljenih elementov, ki se priključijo tem, ki smo jih oboževalci Iced Earth in Blind Guardian že vajeni. Čaka nas 65 minut hitrih in počasnih, udarnih in umirjenih, težkih in nežnih, kratkih in dolgih pesmi najrazličnejših atmosfer, ki jih lahko ustvari samo skupno delo dveh genialcev.

Prva pesem albuma, Diabolic, je bila izdana tudi kot single in predstavlja neko nadaljevanje znane Heaven Denies. V uvodnem delu se pesem počasi napenja vse do pojava asonančne električne kitare, ki naznanja prihod turbulence. Hiter kitarski riff nas nato popelje v samo pesem, ki je, ravno tako kot njena predhodnica, zelo energična vse do konca, vendar vseeno hitrejša. Zaključi pa se analogno z umirjenimi kitarami in vokali v spremljavi zbora. Zaradi znatnega padca energije prehod na pesem Invincible ni preveč prepričljiv, sama pesem pa s svojimi melodijami daje že vtis nekega zaključka albuma in bi mogoče bolj spadala v drugi del. Vendar le za krajši čas, saj se energija delno ponovno povrne z udarnejšo Wolves in Winter, ki vsebuje veliko elementov Schafferjevih Iced Earth, ki pa Kürscha posebej ne motijo, saj se njegov vokal popolnoma sklada v vseh točkah.

V pesmi Final Warning se pojavijo prve prave novosti in prva presenečenja. Pesem je polna ritmičnih prehodov, kakršne smo že srečali v drugem delu albuma Demons & Wizards, ki se premešajo z novejšimi, prej neuporabljenimi elementi. Najbolj presenetljive pa so zagotovo kitare v slogu black metala v zadnjem delu pesmi. Dinamika se upočasni s Timeless Spirit, uvod katere je v začetku analogen pesmi Raven Wing Schafferjevih Iced Earth, nadaljuje pa se popolnoma v slogu Demons & Wizards z vrhunskimi Kürschevimi vokali, polnem zboru v ozadju in s kitarskimi solažami, ki spremljajo celotno pesem. V zaključnem delu imamo trenuten prehod na akustiko, ki kar preseneti.

Prispevki, ki jih daje Jon Schaffer, se še naprej in naprej nadaljujejo v Dark Side of Her Majesty, kjer se še podpiše s svojim znanim galopirajočim ritmom, večji prispevek pa dajejo v pesmi elementi Blind Guardianov, ki skoraj povsem prevladujejo. Vse bolj pa prihaja do izraza Kürschev vokal, ki mu v ozadju vedno prisotni zbor daje še močnejšo oporo kot pri njegovih Blind Guardian.

Naenkrat pa se človeku zazdi, da posluša popolnoma drugačno skupino; Midas Disease je namreč posvečena slogu Angusa Younga iz AC/DC, vendar sta ga Schaffer in Kürsch interpretirala po svoje in tako hardrockovskemu komadu dodala kanček prvin Demons & Wizards. New Dawn se spet vrne v značilen slog prvih dveh albumov: akustični intro, udarni kitarski riffi, naraščajoče napetosti in tipičen refren, ki si ga lahko človek prepeva naprej in naprej, nakar pa nam Universal Truth dostavi še kup novosti, ki pa v tem primeru niso značilne ne za Blind Guardian ne za Iced Earth. Kitice so sestavljene iz polnih power chordov in močnih vokalov. Palm mute se pojavi šele v refrenu, ki je intenziven, skoraj nalašč pripravljen za prepevanje publike na koncertu. Pesem zagotovo vsebuje kar nekaj elementov, ki jih pri Schafferju in Kürschu še nismo slišali.

Dinamika doseže vrhunec v naslednji pesmi, Split, nad katero bodo oboževalci starejših albumov Iced Earth še posebej navdušeni, saj črpa marsikatero vzporednico z albumov Burnt Offerings in Night of the Stormrider, solaže pa so veliko bolj izpopolnjene, arpeggii se delno navezujejo tudi na neoklasiko. Dodano vrednost pa seveda predstavlja vokal Kürscha, ki se popolnoma sklada tudi z značilnim stilom Iced Earth. Slog refrena nekoliko namiguje na refren pesmi Terror Train z albuma Touched by the Crimson King, vendar je celotna atmosfera v Split veliko bolj temačna že v kiticah in jo refren samo še dvigne na višji nivo.

Album se zaključi s počasnejšo Children of Cain. Trud, ki je bil vložen v sestavo pesmi, je zelo očiten, saj se vsi njeni deli, čeprav zelo različni med seboj, dobro povezujejo v celoto ne glede na to, da dolžina pesmi presega 10 minut. Začetna akustična kitara se kombinira z nežnimi vokali, ki lagodno plavajo v ustvarjenem miru in že takoj napovejo, da gre za zelo čustveno pesem. Kitara se nato zlije v akorde, ki z dodanimi visokimi toni jasno poudarijo vsako Kürschevo zapeto besedo, akustika pa se nato nadaljuje v mehko melodijo, ki ustvari le še bolj čustveno atmosfero, na katero se Kürschev vokal vključi nekoliko višje in z rahlo več energije, ki že namiguje na neko spremembo. Z močnim krikom in električnimi kitarami pesem dobi popolnoma drugo dinamiko, njeno rahlost in čustvenost pa ohranja prva kitara v ozadju vokalov. Z dodanimi melodijami se pesem stopnjuje vse do vrhunca, nakar se ponovno za kratek čas vrne v začetni mir akustične kitare in se takoj izpopolni, ko se spet pridruži električna kitara. Pesem se ponovno stopnjuje do novega vrha, ki pa nikoli ne doseže prvotnega. Po tem vrhu se pesem še enkrat zlije v začetni čustveni in umirjeni kontekst, le da se vokali popolnoma postavijo v ospredje. V zaključku nas zven akustičnih kitar umirjeno popelje do konca pesmi.

Demons & Wizards so se vrnili v polni formi in s seboj prinesli še veliko novih elementov. In ravno ti elementi so še dodana vrednost albuma, saj ga še bolj nadgradijo od tega, kar je lahko že sama kombinacija dveh različnih načinov mišljenja dveh legendarnih glasbenikov. Če pa III primerjamo s prejšnjima dvema izdajama, lahko brez problema izpostavimo solaže, ki so veliko bolj dodelane in izpopolnjene kot na prejšnjih albumih in še bolj nadgradijo že zelo dobre pesmi. Prehodi in spremembe dinamike ter atmosfere v pesmih so, ravno kot na prejšnjih albumih, nekaj zelo značilnega skozi celoten album, vsi novi elementi pa jih le še bolj poudarijo in nas tako popeljejo na čudovito potovanje v več različnih svetov. Ni dvoma, da je bil album vreden vseh petnajst let čakanja!