Pred dvema letoma izdani Back To Times Of Splendor ni bil le eden najboljših metal prvencev zadnjih let, Disillusion je ta epsko, melanholično progresivna death metalska mojstrovina katapultirala med trenutno najbolj inovativne in genialne bande. Nemci so po dolgem času dobili kreativen band svetovnega formata.
Pričakovanja pred novim albumom so bila zelo visoka, a Gloria je prinesla čisto nekaj drugega, kar je bilo moč pričakovati in kar so ljubitelji Back To Times Of Splendor mogoče želeli. Za slednje zna biti prvi kontakt z Glorio tudi šokanten. Disillusion so drastično spremenili svojo podobo. Dolge, kompleksno grajene, v najmanjše podrobnosti dodelane epske skladbe so zamenjale krajše, preprostejše, direktne. Tu ni več govora o death metalu, na prvenec spominjajo le še določene pasaže v dveh, treh skladbah (The Hole We Are In, Save The Past). V glasbo so integrirali sample, ji dodali rahlo elektronsko industrialen prizvok (Aerophobic, odlični Don't Go Any Further), produkcija je modernejša, mogočne growle so zamenjali vokali z efekti, cel album je odpet s čistimi vokali, ki so veliko bolj raznoliki kot na prvencu. Eksperimentiranje in progresivnost sta tukaj tako pri komponiranju kot izvedbi predstavljena na čisto drugačen način. Na Back To Times Of Splendor je bilo v eni sami skladbi precej menjavanja razpoloženja, ritmov, tempa, tu je stvar obrnjena na glavo. Gloria kot taka ponuja celo kopico različnih razpoloženj, menjavanj atmosfere, vendar je ta tekom posamezne skladbe bolj identična, vsaka skladba pa prinaša nekaj čisto novega. Veliko je igranja z različnimi ritmi, melodika je še vedno pomembna. Kljub bolj direktnemu pristopu pa jim v prenekaterih skladbah uspe ustvariti fantastično zvočno kuliso (Gloria, The Hole We Are In, The Black Sea, Too Many Broken Cease Fires).
Za tako močno spremembo je bilo potrebnega veliko poguma. Zaradi uspeha, ki so ga dosegli z Back To Times Of Splendor, bi Disillusion lahko mirne duše ubrali netvegano pot in z manjšimi variacijami nadaljevali v tem stilu. Vsi (fani) bi bili zadovoljni; le band bi s tem zapostavljal svojo kreativnost in inovativnost. Z Glorio pa so svoji glasbi dodali nepredvidljivost, jo popeljali v čisto novo dimenzijo. Med Glorio in Back To Times Of Splendor je veliko maneverskega prostora in tu vmes se da narediti še marsikaj; čisto možno, da v prihodnje ta prostor še razširijo. Gloria zna biti za ozko gledajoče nesprejemljiva, za fane ob prvem kontaktu šokantna, hladna. Zdi se nedostopna, vendar ni. Osvajanje zahteva previdnost, njene čare se odkriva postopoma, Gloria je veličastna.

Matjaž