Ime banda je enako hitu z albuma Elements Pt. 1 (problem kure in jajca tu ni sporen; album in single Eagleheart sta izšla še pred formacijo zasedbe), če bi videl samo naslovnico brez naslovov, bi brez pomislekov izstrelil Stratovarius. Že ti dve dejstvi sami po sebi dovolj zgovorno govorita o vplivih in stilski orientiranosti sredi prejšnjega desetletja ustanovljenih čeških power metalcev. A brez skrbi, tu nimamo opravka s kakšnim nebodigatreba odvečnim klonom finskih melodičnih power metal prvakov.
Dream Therapy je njihov drugi album, na njem pa kažejo veliko stopnjo zrelosti komponiranja, tehničnega znanja in tudi lastne identitete. Pri tovrstni glasbi (in sploh pri mlajših, prihajajočih zasedbah) se je nemogoče ogniti iskanju primerjav in podobnosti s tem ali onim bandom, a Eagleheart so kljub temu, da kakšne nagrade za originalnost ne bi dobili že ubrali svojo pot, ki jih vodi nekje med Stratovarius, Masterplan, Symphony X, tudi Blind Guardian. Album ima vse, kar naj bi nek tipičen melodični power metal album imel. Hitrejše, z double basom podkrepljene skladbe, balado, daljše razgibane (a bolj s power/prog kot tipično epsko pripovednim pridihom) in melodične mid-tempo skladbe. V dobro jim gre šteti, da so nivo »cukra« ohranili na minimalni, praktično nevidni ravni, ne poslužujejo se kakšnih ultra melodičnih »tralala hopsasa« delov, skladbe so dinamične, razgibane, ne manjka zanimivih instrumentalnih delov solaž, simfonično podkrepljene pasaže so lepo umeščene in ne silijo v ospredje. Celotna slika in atmosfera je nekoliko bolj temačna, se pravi bolj v smeri Masterplan kot Stratovarius. Podobno je z za zvrst nadpovprečno grobim vokalom, ki je še vedno nadvse primeren, dovolj čist, melodičen, v srednjih legah prepričljiv, v višjih pa manj. Vokalna značilnost je tudi zborovsko petje, z aranžmaji v stilu recimo Orden Ogan.
V času stagnacije in zatona melodičnega power metala se Eagleheart niso pojavili kot veliki odrešitelji, ki bodo zvrst vrnili na pota stare slave, nekaj svežine in elana pa le prinašajo. Za prvo bi morali narediti še kakovosten korak ali dva naprej ter skupaj spraviti powermetalski nadhit, ki jih je mrgolelo na albumih Stratovarius, Episode in Visions. Končno pa se tudi Scarlet Records lahko pohvalijo z melodičnim power bandom, ki nekaj obeta, v nasprotju z »odpadki in ostanki«, ki so jih pobirali pred desetletjem.