RECENZIJE
Enslaved in Shining, dva pisana ptiča na skandinavski black metal sceni. Vsak po svoje orjeta ledino za drugačnost znotraj nekoč zelo ozko zastavljenih temeljev in vsak po svoje zelo uspešno. Z združenimi močmi, idejami, skladbami pa sta oba banda v današnjem komercialnem slogu želela povedati, da se približuje čas izdaje novega studijskega albuma. Medtem ko sem izredno užival v pričujočem split izdelku, je trinajsti studijski album In Times (Enslaved) 6. marca ugledal luč sveta, medtem ko deveta kreacija švedskih »Sijačev«, IX – Everyone, Everything, Everywhere, Ends, še čaka na 20. april, ko bo dokončno spuščena s povodca na digitalne police spletnih trgovin in police klasičnih prodajaln nosilcev zvoka.
Razdelitev moči je enakovredna, tako časovno kot tudi v številu komadov in njihove kakovosti. Z enim komadom, z naslovom One Thousand Years of Rain, so Enslaved napovedali svoj aktualni album, ki je na podlagi slišanega komada podoben predhodniku. Ker se bom dotičnemu albumu kmalu posvetil v celoti, naj na tem mestu o prvi enslavedovski polovici splita Shining on the Enslaved povem še, da je band dodal folklorno pesem s kompilacije The Bergen Wave Goes Sailing in v živo posneto priredbo Immigrant Song (Led Zeppelin), s katero pove več kot tisoč besed.
Druga polovica opisanega splita je z vidika izbora pesmi bolj tradicionalna. Dve se bosta nahajali na prihajajočem albumu, tretja pa je Submit to Self-Destruction z istoimenskega debitantskega EP-ja, ki menda ne potrebuje posebne predstavitve. Sicer pa Shining z omenjenima komadoma napovedujejo dober, vendar klasičen album z nič kaj prida veliko presenečenji, s ponovno všečno mešanico romantičnih in blackmetalskih elementov iz lastne diskografske zgodovine.