Zrcalce, zrcalce na steni povej, kdo najbolj vesel v deželi je tej? Nobene potrebe ni, preveč povpraševati zrcalce, Freedom Call leta 2005 igrajo z naskokom najbolj vesel metal daleč naokoli.
Za njihove razmere temačna skladba Hero Nation bi pri drugih melodičnih metal bandih veljala za pravo poskočnico. Če že odigrajo kak modernejši, bolj power riff ali solažo, v pompoznem, melodičnem refrenu z močno pozitivnim sporočilom ne stopijo iz svoje kože. Zakaj pa v končni fazi bi? Fanom to že ne bi bilo všeč, tako pa bodo na tem albumu ponovno prišli na svoj račun. Tu je vse po njihovem okusu, ultra melodične (vesele) kitare, visok vokal, double-bassa ne primanjkuje, simfonične klaviature, ki ponekod preidejo v »popovske«, skladbe so preprosto grajene z zelo predvidljivim potekom. Drugače na The Circle Of Life ni nobene vsaj malo zahtevnejše epske skladbe, kar so v preteklosti že posneli, up-tempo double-bass himne se tokrat začnejo že krepko v drugi polovici albuma. Sam začetek z Mother Earth, Carry On, Hunting High And Low in Starlight pa je v stilu »as happy as it gets« čisto preveč kičast in osladen. Nič, Freedom Call dalje »trajbajo« svoje, malo bolj so se osredotočili v srednji tempo in postali še bolj veseli, ostale spremembe so nepomembni kozmetični popravki. Komur paše, naj izvoli.
V kolikor ste mogoče opazili precej znanih naslovov skladb, naj povem, da Freedom Call verzije s tistimi, ki jih imate v mislih, nimajo nič skupnega.

Matjaž