» … doch welcher Weg liegt vor mir? …«

…In Stille – četrta stvaritev nemških Frigoris zaključuje opus, ki se je začel s predhodnikom, ki je nosil naslov Nur ein Moment… in je izšel leta 2016. Po štirih letih nam fantje končno ponujajo zaključek koncepta, ki temelji na atmosferičnem black metalu, prepletenim z izjemno nalezljivimi melodijami. In vredno je bilo čakati štiri leta.

Stilistično se tako …In Stille razumljivo naslanja na predhodnika in ga z melodiko in tematiko samo še dodatno krepi in dopolnjuje. Čustveno izčrpavajoč, mučen in grozljiv atmosferični black metal. Frigoris so tako dokazali, da lahko glasbeno dosežejo najgrša in hkrati najlepša čustva človeka, ki s počasnimi melodijami lajšajo bolečino in trpljenje, ki sta izrazno močna in čustveno prisotna v black metalu, ki ga fantje preigravajo. Pretresljiva čustvena teža, kaotični ritmi se zlijejo v eno z mirnimi in sproščujočimi, na nek način že meditativnimi melodijami, ki na koncu postanejo in zgradijo izjemno celoto.

Skozi celoten album lahko tako opazimo menjavanje ritmov in intenzivnosti, saj na eni strani prihajajo v ospredje počasnejši doomovski in umirjeni ritmi, ki jih hitro preplavijo trši kitarski zvoki in surovo blackmetalsko rjovenje. To prepletanje skozi album predstavlja nenehen čustveni boj, ki z vsakim naslednjim komadom preseže prejšnjega. To je najbolje zaznati pri prehodu iz Stimmen im Regen, ki prikazuje in poslušalcu predstavi mučno plazenje skozi mračno močvirje čustev, prepletenih z intenzivno hitrostjo black metala in se v trenutku prevesi v še bolj osredotočeno melodiko in izbruh čustev, ki se začne in doseže vrhunec s pesmijo Einkehr.

Kljub čustveni nabitosti in intenzivnosti, ki jo predstavlja atmosferični black metal in ga preigravajo Frigoris, bi človek pomislil, da komadi, ki v povprečju presegajo dolžino 8 minut, po določenem času izgubijo moč in postanejo poslušalcu prenasičeni. Vendar ni tako, saj glasbeno Frigoris ponujajo izjemno raznolikost, ki je v nenehnem gibanju, ohranja intenziteto, ki vsakič znova pritegne in odpira nova obzorja. Najboljši primer zgoraj opisanega poslušalec opazi v komadu Scheideweg, ki bi lahko predstavljal tudi vrhunec izjemnega ploščka.

A so fantje to pot postregli še z zadnjima dvema komadoma Die Gleise an denen wir starben I in Die Gleise an denen wir starben II, kjer prikažejo epskost v pravem pomenu besede, pri čemer prva pesem služi le kot uvod z izjemnimi akustičnimi prvinami in folk melodijami, ki se nato prevrnejo v atmosferično temačnost. Neopisljiva epskost in lepota najbolj temačne strani metala, v popolnosti prežeta z atmosferičnimi melodijami iz hiše Frigoris.

…In Stille zaobjame agresijo, čustva in potrebo, da pri poslušalcu doseže občutek eksistencialne zmage. Čeprav lahko deluje kot kritika, da so komadi preveč klasično strukturirani, v tem primeru ni tako, saj so Frigoris našli pravšnjo mero, kako to združiti v pravilno celoto in v poslušalcu doseči občutek, da se sooči z lastnim obstojem in v »trenutku tišine« ostane sam, z mislimi, čustvi in glasbo.

»… am Ende stirbt deine Idee …«