RECENZIJE

25. 7. 2018
Funeral Mist - Hekatomb
Norma Evangelium Diaboli, 2018

Kričač, ki ga pri Marduk poznamo kot Mortuusa, ustvarja glasbo pod imenom Arioch že od davnega začetka 90. let prejšnjega stoletja. Njegov glavni varovanček je black metal projekt Funeral Mist, v 25 letih obstoja pa je ta navrgel 3 studijske albume in nekaj drugih, krajših izdaj. Zadnji v vrsti nosi naslov Hekatomb.

Viže iz hiše Funeral Mist so se nekoč vrtele v mojem predvajalniku, vendar sem sčasoma izgubil stik z njimi. Razlog bo menda podoben odgovoru na vprašanje, zakaj me tudi Hekatomb ne prepriča povsem. A gremo lepo po vrsti. Hekatomb vsebuje 8 komadov, ki se poslušalcu, ko se odvrti 43-minutna nevihta, vtisnejo v dolgotrajni spomin kot krepak napad na vse živo in nemočno. A če se potem človek po sledeh posameznih komadov po spominu vrne nazaj med poslušanje albuma, se spomni, da je bil kratkotrajni spomin vmes zaposlen tudi s počasnejšimi in zelo prefinjenimi, lahko bi že skorajda rekel eksperimentalnimi odseki. A le za okus. Vrhunec je zagotovo dosežen točno na sredini dogajanja, s centralnim in drugim najdaljšim komadom Cockatrice. Njegovo sredino tvori ksilofon v burzumovskem slogu, spremlja pa ga oster in mrzel veter. Vse dokler osnovne melodije znova ne ugrabijo ostri kitarski riffi in bobnarski šus. Prehod iz omenjenega komada v naslednjega Metamorphosis je tekoč in predstavlja nekakšen počasen bobnarski solo, iz katerega se postopoma razvije celoten komad, ki pa poslušalca v manjši meri preseneti, saj nikoli ne preklopi v hitrejšo prestavo. Drugačno je nato nadaljevanje: razsnova in razplet prideta po vrhuncu tako hitro ter močno kot zasnova in zaplet pred njim, toda to še vseeno ne pomeni, da je sredina albuma edini zanimivi del, kajti Hekatomb je v celoti izredno poslušljiv in nalezljiv.

Ja, kje hudiča pa je potem težava? Osebno se po več kot desetih poslušanjih še vedno ne morem otresti neposredne primerjave z Marduk. Hekatomb mi zaradi zvoka kitar in predvsem zaradi vokala, v manjši meri pa tudi zaradi vojne atmosferike, pred duhovnim očesom riše logotip slavnejših stanovskih kolegov namesto njegovega stvaritelja. Upam, da se tega čim prej otresem!

SORODNE VSEBINE:
17. 3. 2009Funeral Mist - Maranatha / Recenzije
1. 2. 2013Deathspell Omega - Drought (EP) / Recenzije
3. 1. 2011Deathspell Omega - Paracletus / Recenzije
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
21. 9. 2018
Dragonlord - Dominion
Recenzija
14. 9. 2018
Isengard - Traditional Doom Cult
Recenzija
7. 9. 2018
Immortal - Northern Chaos Gods
Recenzija
29. 8. 2018
Sear Bliss - Letters from the Edge
Recenzija
25. 7. 2018
Funeral Mist - Hekatomb
Recenzija
18. 7. 2018
Cavus - The New Era
Recenzija
16. 7. 2018
Marduk - Viktoria
Recenzija
13. 7. 2018
Ihsahn - Àmr
KONCERTI & FESTIVALI
25. 9. 2018
Spectral Voice, Hagzissa
KAPU, Linz
27. 9. 2018
Spectral Voice, Morbid Creation
Akc Medika, Zagreb, Hrvaška
27. 9. 2018
10. Metalwitch
Klub Cirkus, Ljubljana
27. 9. 2018
Hour of Penance
TrainStation SubArt, Kranj
27. 9. 2018
Güacho, Torso
Mammut Bar, Celovec, Avstrija
28. 9. 2018
Graveyard, Bombus
Zona Roveri Music Factory, Bologna, Italija