RECENZIJE

25. 7. 2018
Funeral Mist - Hekatomb
Norma Evangelium Diaboli, 2018

Kričač, ki ga pri Marduk poznamo kot Mortuusa, ustvarja glasbo pod imenom Arioch že od davnega začetka 90. let prejšnjega stoletja. Njegov glavni varovanček je black metal projekt Funeral Mist, v 25 letih obstoja pa je ta navrgel 3 studijske albume in nekaj drugih, krajših izdaj. Zadnji v vrsti nosi naslov Hekatomb.

Viže iz hiše Funeral Mist so se nekoč vrtele v mojem predvajalniku, vendar sem sčasoma izgubil stik z njimi. Razlog bo menda podoben odgovoru na vprašanje, zakaj me tudi Hekatomb ne prepriča povsem. A gremo lepo po vrsti. Hekatomb vsebuje 8 komadov, ki se poslušalcu, ko se odvrti 43-minutna nevihta, vtisnejo v dolgotrajni spomin kot krepak napad na vse živo in nemočno. A če se potem človek po sledeh posameznih komadov po spominu vrne nazaj med poslušanje albuma, se spomni, da je bil kratkotrajni spomin vmes zaposlen tudi s počasnejšimi in zelo prefinjenimi, lahko bi že skorajda rekel eksperimentalnimi odseki. A le za okus. Vrhunec je zagotovo dosežen točno na sredini dogajanja, s centralnim in drugim najdaljšim komadom Cockatrice. Njegovo sredino tvori ksilofon v burzumovskem slogu, spremlja pa ga oster in mrzel veter. Vse dokler osnovne melodije znova ne ugrabijo ostri kitarski riffi in bobnarski šus. Prehod iz omenjenega komada v naslednjega Metamorphosis je tekoč in predstavlja nekakšen počasen bobnarski solo, iz katerega se postopoma razvije celoten komad, ki pa poslušalca v manjši meri preseneti, saj nikoli ne preklopi v hitrejšo prestavo. Drugačno je nato nadaljevanje: razsnova in razplet prideta po vrhuncu tako hitro ter močno kot zasnova in zaplet pred njim, toda to še vseeno ne pomeni, da je sredina albuma edini zanimivi del, kajti Hekatomb je v celoti izredno poslušljiv in nalezljiv.

Ja, kje hudiča pa je potem težava? Osebno se po več kot desetih poslušanjih še vedno ne morem otresti neposredne primerjave z Marduk. Hekatomb mi zaradi zvoka kitar in predvsem zaradi vokala, v manjši meri pa tudi zaradi vojne atmosferike, pred duhovnim očesom riše logotip slavnejših stanovskih kolegov namesto njegovega stvaritelja. Upam, da se tega čim prej otresem!

SORODNE VSEBINE:
3. 2. 2022Funeral Mist - Deiform / Recenzije
17. 3. 2009Funeral Mist - Maranatha / Recenzije
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
29. 3. 2024
Khold - Du dømmes til død
Recenzija
28. 3. 2024
Aeternus - Philosopher
Recenzija
20. 3. 2024
Feral Forms - Premalignant (EP)
Recenzija
19. 3. 2024
Dog Chasing Sun - Old Man’s Doom
Recenzija
18. 3. 2024
Kanonenfieber - U​-​Bootsmann (EP)
Recenzija
15. 3. 2024
Morost - Devour Thine Light (EP)
Recenzija
13. 3. 2024
Static-X - Project: Regeneration Vol. 2
Recenzija
8. 3. 2024
Taake - Et hav av avstand
KONCERTI & FESTIVALI
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija
30. 3. 2024
Cvinger, Samperium
HABitat, Slovenj Gradec
31. 3. 2024
Replicant, Anachronism, Siderean
Klub Gromka, AKC Metelkova mesto, Ljubljana