Končno imamo priložnost slišati album, ki ni namenjen za zvočno kuliso, temveč si je treba vzeti čas in se posvetiti glasbeni kompoziciji, ki jo plošček po imenu Hazing Through Shadows svebuje.
Novi album je kreacija naših južnih sosedov Good Day To Die, ki spretno izmenjujejo in mešajo glasbene vplive stoner rocka in alternativnega metala. Na albumu se prepleta ogromno elementov, od bluesa do doom metala, ki se na koncu zlijejo v neko izredno melanholično mojstrovino, ki nam pričara deževen oblak nad glavo kljub lepemu dnevu.
Na albumu je posnetih devet bolj ali manj težkih skladb, ki nas v pričarani atmosferi popeljejo od puščave, pa vse do urbanega vojnega in povojnega okolja, slednje še posebno pričara posnet govor Franja Tuđmana v zadnji pesmi The Path of the Cross.
Večina pesmi se začne s počasnim tempom, ki se nekje na sredini pesmi prične stopnjevati in se le na redko katerih delih razživi preko klasične stoner hitrosti.
Na albumu najbolj izstopa vokalist Yvon, ki iz pesmi v pesem menja barvo glasu in način petja. Zasledimo lahko vse: od čistih glasov, tipičnih za desert rock, pa vse do malo bolj melanholično jeznih delov, ki bolj spominjajo na stoner ali doom metal; vse od naštetega pa je zavito v šarmanten hrapav vokal.
Takoj za vokalom nam v ušesih pusti vtis ritem sekcija, ki je vsaj enkrat za spremembo zelo enotna in natančna, kajti kitarske bas linije so zelo poudarjene in pridejo do izraza kljub pogosti uporabi dvojne bas stopalke na bobnih. Tudi kitare same izstopajo iz povprečja, saj so malo nižje uglašene, vendar se odlično vklopijo v sam počasen melos albuma in zagotovo najbolj pripomorejo k ustvarjanju težke atmosfere, ki jo album nudi.
Pohvaliti pa je treba tudi produkcijo, ki po kvaliteti prekaša večino podobnih albumov, ki običajno ne nudijo tako kvalitetnega zvoka. Glavni producent albuma je Steve Austin iz ameriške eksperimentalne metal zasedbe Today is the Day, ki je na albumu pustil velik vpliv. Celotno gledano je album izvrstna kombinacija bluesa, desert in stoner rocka in metala, ne manjka pa mu tudi alternativnih primesi indie glasbe. To album naredi zelo raznolik in poslušljiv, kajti vsaka pesem se razlikuje od druge. Slišati je ogromno vplivov svetovno znanih in manj znanih skupin, vendar album ne deluje kot plagiat, temveč deluje zelo sveže in dokaj inovativno na trenutke.
Izdelek bo verjetno navdušil in ugajal široki publiki, saj ponuja nekaj malega za vsakega, ki mu ugaja malo trša glasba, obenem pa bo zadovoljil okus petičnih izbrancev, ki so se specializirali za uživanje ob temačnosti, ki jih ponujata doom in stoner glasba.

Matevž

Objavljeno tudi na www.rockline.si