Od banda, ki se poimenuje po nordijskem bogu svetlobe bi pričakoval, da prihaja iz skandinavskih dežel, a zgleda, da so imeli nordijski bogovi tako moč, da so prodrli do Apeninskega polotoka. Heimdall so torej Italijani.
Imenu primerno pa imajo nekaj “vikinškega” tudi v glasbi. Lahko bi rekel, da so italijanski Falconer. Igrajo epski power metal, v primerjavi s prej omenjenimi Švedi pa se namesto folk elementov poslužujejo simfoničnih. Vendar spet ne v takem ekstremu kot Rhapsody, ampak so ti bolj “skandinavsko” mogočni, nekaj podobnega pa velja tudi za spremljajoče zborovske back vokale. Pevec poje zelo naravno in ima čist vokal, z njim pa za razliko od ostalih italijanskih pevcev ne sili v višave. Pesmi so kar raznovrstne, čeprav v nobeni ne manjka epskosti, imajo solidne aranžmaje, lepe melodije, nekaj dobrih solaž.
Nič posebno novega sicer Heimdall niso izumili, a The Almighty je kar soliden album. Če ne drugega, se vsaj razlikuje od tipičnih italijanskih power metalskih CDjev, tako da bi ga ljubitelji epskega power metala mirne duše lahko preizkusili.

Matjaž