Mark Shelton že preko trideset let piše zgodovino epskega metala in je tudi eden najpomembnejših kreatorjev, oblikovalcev, ustvarjalcev tega žanra. Mark je seveda ustanovitelj, vodja ameriških kultnežev Manilla Road, ki so predvsem v začetnem obdobju svojega delovanja ustvarili nekaj največjih epskih metal klasik. A zaradi svojih specifik, ki nikoli niso bile v prid širši sprejemljivosti s strani metal populacije, neupravičeno tudi nikoli niso bili deležni pozornosti, ki bi si jo gotovo zaslužili. Vseeno se je okoli banda nabral nek kult dovolj zvestih sledilcev, ki bodo Markovemu ustvarjanju od sedaj naprej sledili še v Hellwell.
Hellwell je projekt, ki se ga je Mark lotil s trenutnim basistom Manilla Road E. C. Hellwellom, kot gostje pa so pri snemanju sodelovali tudi ostali člani matične zasedbe. Seveda je končni rezultat močno podoben Manilla Road, a vseeno z dovolj lastnimi karakteristikami, da je upravičeno izdan pod drugim imenom. Glavno razliko predstavljajo klaviature. Te s hammond zvokom podkrepijo '70s feeling, v glasbo vnesejo nove dimenzije, kar se melodij tiče, in pomembno soustvarjajo horror atmosfero, ki jo je inspirirano s strani H. P. Lovecrafta v zgodbo vnesel E. C. Hellwell. Doprinos s strani ostalih je tu večji kot pri Manilla Road. Glasbo poleg že omenjenega vzdušja močno zaznamuje pridih mističnosti, ki jo ustvarja kombinacija klaviatur, nezgrešljivih Markovih riffov in solaž ter njegovega unikatnega vokala. Epsko je seveda tu pisano z veliko začetnico, a prepletanje z doomom, heavyjem, '70s rockom, pa tudi thrash vplivi albumu daje širino in le podkrepi njegovo zanimivost. A zanimivo seveda le za tiste, ki so se spoprijateljili z glasbo Manilla Road in jim je ta zelo blizu. Ti bodo tudi že navajeni na, recimo temu »obupno« produkcijo in zvok, ki se ju Mark drži tudi v tem primeru.