Na današnji dan
2011
Amon Amarth izdajo svoj osmi album Surfur Rising
PARTNERJI
Oddaja z metal muziko
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

RECENZIJE

30. 8. 2016
Ihsahn - Arktis.
Candlelight Records, 2016

Saj vem, da vsi to že veste, a vseeno naj najprej razčistim eno stvar: Ihsahn je bil glavna gonilna sila v norveškem black metal bandu Emperor. Emperor velja za enega izmed najvplivnejših simfoničnih black metal bandov vseh časov, za pionirja svojega žanra. Ko so Emperor razpadli, se je Ihsahn odločil za samostojno glasbeno pot, ki pa z Emperor nima nobene veze. To je veljajo za njegov prvi samostojni album, kot tudi za pričujočega, šestega po vrsti. Kdor pričakuje obujanje Emperor skozi stranski projekt Ihsahn, naj stopi pod hladni tuš v realni svet.
Edina stvar, ki jo imata skupini Emperor in Ihsahn skupnega, je kompleksnost. In ta očitno raste od albuma do albuma. Poleg kompleksnosti pa prinaša Arktis. še raznolikost in hladno oziroma mračno atmosfero. Slednje niti ne preseneča preveč, saj je ime albuma v tej zvezi dovolj zgovorno, medtem ko vsi tudi vemo, da le malokateri metal band opeva sonce, rožice in ljubezen. Skratka, pod črto nič novega na področju atmosferike.
Ker nas že poznane stvari ne zanimajo, nadaljujmo z raznolikostmi. Kdor ob prvem poslušanju pričakuje, da bo uvodni komad Disassembled reprezentativen za celoten plošček, se bolj ne bi mogel zmotiti. Na metalski način izveden moderni rock v prvem komadu zamenja industrijsko bleščeč kos kovine, kakršnega proizvajajo domači Noctiferia na svojem zadnjem albumu Pax – primerjava z Ljubljančani je namenska, saj sem želel izpostaviti kakovost iz domačih logov. Sledi pesem My Heart Is Of The North, ki se poslužuje nekoliko trdnejših melodij, ki pa v modernem svetu rocka, v katerem se recimo gibljejo zasedbe, kot so Europe ali Whitesnake, sploh niso kar koli posebnega. Kot čistokrvnemu rockerskemu komadu tudi temu ne manjka kitarska solaža in purplevski klaviaturni vložek, medtem ko Ihsahn na tem mestu prvič dosti bolj izrazito uporabi svoj hreščeč vokal, ki na Arktis. deluje kot popestritev in ne kot stalnica. Sledi drugi »hit« albuma, in sicer tehno/industrial komadič South Winds.
V tem slogu bi lahko nadaljeval do zaključnega Til Tor Ulven in za vsak komad navrgel po eno posebnost oziroma novost, ki je predhodno na albumu še ni bilo moč slišati. Toda seciranje albuma na takšen način nikoli ni bil moj namen, saj v tem v prvi vrsti ne vidim nobenega smisla. Posamezni elementi lahko po definiciji tvorijo všečno glasbo, toda šele njihova združitev v neko določeno celoto in njena percepcija prineseta odgovor na vprašanje: »Ali deluje?« In če vprašate mene, menim, da deluje. Sicer Arktis. definitivno ni za ljubitelje hitrega, brutalnega ali enostavnega metala, toda kdor se v glasbi tudi rad spogleduje z rockom in drugimi fuzijami, ki jih ta žanr ponuja, bo znal uživati tudi ob opisanem celovečercu. In ponavljam: Ne zaradi tega, ker se na albumu najde tako rekoč za vsakega nekaj, temveč zato, ker multiinstrumentalist in komponist Ihsahn resnično ve, kaj dela. Vendar je potrebnega kar nekaj časa, da poslušalec ugotovi to tudi sam.
Zgoraj sem že omenjal dva hita, ki se nahajata na začetku albuma in ki znata navduševati v živo, toda zame osebno se prava bisera nahajata na koncu albuma. Ta slišita na ime Celestial Violence in Til Tor Ulven. Gre za dva povsem različna komada, ki pa me oba vedno znova poneseta v daljave na podoben način. In pazite zdaj: Celestial Violence si od svetovno znane ljubezenske balade (kar namučite se sami, če vam je v interesu ugotoviti, katere) »sposodi« uvod, iz tega pa izpelje metalsko balado v slogu Dekadent (spet delam reklamo domačemu bandu), za katero si boste predvsem zaradi kontrastnega harsh vokala želeli oblizniti prste. Kot že rečeno je Til Tor Ulven povsem druga pesem, gre za skorajda desetminutni atmosferični ep, ki živi in deluje na nekaj simplificiranih in ponavljajočih se klavirskih ritmih, imitiranju grmenja in recitiranju v norveščini. Ostalo pa odkrijte sami; na primer erotični saksofon.

SORODNE VSEBINE:
26. 10. 2020Ihsahn - Pharos (EP) / Recenzije
18. 2. 2020Ihsahn - Telemark (EP) / Recenzije
18. 7. 2012Ihsahn - Eremita / Recenzije
28. 6. 2010Ihsahn - After / Recenzije
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
28. 3. 2024
Aeternus - Philosopher
Recenzija
20. 3. 2024
Feral Forms - Premalignant (EP)
Recenzija
19. 3. 2024
Dog Chasing Sun - Old Man’s Doom
Recenzija
18. 3. 2024
Kanonenfieber - U​-​Bootsmann (EP)
Recenzija
15. 3. 2024
Morost - Devour Thine Light (EP)
Recenzija
13. 3. 2024
Static-X - Project: Regeneration Vol. 2
Recenzija
8. 3. 2024
Taake - Et hav av avstand
Recenzija
7. 3. 2024
Sodom - 1982 (EP)
KONCERTI & FESTIVALI
28. 3. 2024
Inferno Metal Festival 2024
Rockefeller / John Dee / Sentrum Scene, Oslo, Norveška
28. 3. 2024
KoD: Glista, Prototype 5, Black Camo
Menza pri koritu, Metelkova, Ljubljana
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija