RECENZIJE

10. 4. 2008
In Flames - A Sense Of Purpose
Nuclear Blast Records/Mordor d.o.o., 2008
In Flames so nas deset tednov zalagali s svojim studio dnevnikom, kjer smo lahko opazovali nastajanje novega albuma, ki je bil prvič sneman v njihovem studiu IF Studios. V studio dnevniku smo večinoma videli bobnarja Daniela, ki ni izpostavljal svojega bobnanja, temveč svojo goloto. Uprizarjal je Golluma, ki je bil obseden s pitjem piva. Bistvo pa je verjetno dosegel, ko je s svojim tičem uglaševal snare. Če bo šlo tako naprej, bo naslednja faza verjetno: "Look, mum, I can play blast beats with my own dick".
Vseeno so In Flames (IF) uspeli narediti album, ki bo obdržal večino oboževalcev, nekatere pa krepko razočaral. A Sense Of Purpose ni nič novega. Spominja predvsem na prejšnji izdelek Come Clarity. Uporabljenih je nekaj elementov s starejših albumov, kot je recimo melodičnost in hitrost, kar je krepko pomešano z njihovo današnjo pocukranostjo. Na začetku imamo za album še nekaj upanja, ampak samo dokler vokalist Anders Friden ne odpre ust, kar potrjuje, da je z vsakim albumom bolj dolgočasen. Kombinacija spevnih in kričečih vokalov ne pride več do pravega izraza. Fridnu je glas začel vidno pešati. Monotonost Fridna do neke mere rešujeta kitarista Stromblad in Gellote, ki sta še vedno sposobna narediti kakšen catchy riff, seveda pa tudi tokrat ne manjka melodičnih pasaž. V nekaterih komadih je moč slišati solaže, ki smo jih kar nekaj časa pogrešali. V plus jim lahko štejemo, da je občutno manj samplov, vendar brez tega deluje celotna godba manj atmosferično kot na prejšnjih izdelkih. Kljub vsem melodijam še vedno manjka več akustičnih vložkov, kot je npr. v komadu Alias. IF se že na kar nekaj albumih raje poslužujejo klišejskih prijemov, tako da to za Sense Of Purpose ni nič presenetljivega. Album mine dokaj hitro, ker nobena skladba ne deluje tako prepričljivo, da bi poslušalec padel dol od same inovativnosti, kakor se je to dogajalo pri albumu Jester Race. Na starejše IF spominjata skladbi Disconnected in Sober And Irrelevant, medtem ko ostale temeljijo na spevnih refrenih Fridnovega vokala, ki še vedno poudarja svojo emocionalno plat sveta. Tudi v besedilih manjkajo kakšne zanimive besedne igre, ki jih je Friden kar dobro obvladal. Še vedno pa ne vem, zakaj so na album dali komad Chosen Pessimist, ki je sicer najdaljši IF komad, vendar gre le za 8 minut jamranja.
Pohvalim pa lahko produkcijo, ki še vedno temelji na modernosti, a ne daje vtisa popolne spoliranosti – predvsem bobni niso tako natriggerani kot na prejšnjih izdelkih. Škoda, da bobnar ni nikoli izstopal s svojim igranjem. Z devetim albumom so IF potrdili, da so se v vseh letih malce izrabili, zato bi bilo bolje, da si vzamejo za naslednji album vsaj tri leta premora. Pa vendar "money makes In Flames go around".

Primož
SORODNE VSEBINE:
14. 5. 2008Meshuggah - obZen / Recenzije
1. 10. 2000In Flames - The Jester Race / Recenzije
11. 6. 2003In Flames - Trigger EP / Recenzije
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
16. 5. 2018
Primordial - Exile Amongst The Ruins
Recenzija
14. 5. 2018
The Canyon Observer - NØLL
Recenzija
11. 5. 2018
Carpathian Forest - Likeim (EP)
Recenzija
9. 5. 2018
Marduk - Werwolf (single)
Recenzija
4. 5. 2018
Archgoat - Eternal Damnation of Christ (EP)
Recenzija
27. 4. 2018
Grob - Metanoia
Recenzija
23. 4. 2018
Within Destruction - Deathwish
Recenzija
13. 4. 2018
Marax - The Abyss of Illusions (EP)
KONCERTI & FESTIVALI
23. 5. 2018
Manilla Road, Küenring, Mathan
Viper Room, Dunaj, Avstrija
23. 5. 2018
Noctiferia: 20. obletnica albuma Baptism at Savica fall
Gala Hala, Metelkova, Ljubljana
25. 5. 2018
Count Raven, Jack Frost, Sarcasm Syndrome, Angor
Viper Room, Dunaj, Avstrija
25. 5. 2018
Tomcat, Charlie Butter Fly
Rock Bar Down Town, Kranj
25. 5. 2018
The Cruel Intentions, Speed Stroke, The Lethal Idols
Grind House, Padova, Italija
25. 5. 2018
Kramp Fest
Bajer, Godovič