Ko se band usmeri v eno določeno tematiko – v tem primeru pisanje proti kristjanom in vsem »zlu«, ki ga ta vera proizvaja – mora paziti, da vedno ostaja svež oziroma bolj inovativen tako v smislu pisanja besedil, kot ustvarjanja glasbe. Znotraj te teme je mogoče najti marsikaj, o čemer bi lahko pisali, nenehni glasbeni progres pa ti omogoča, da se nekako razvijaš v smeri, da se ti ne zdi, da se tvoje pesmi nenehno ponavljajo; pač se je treba izogibati variacijam na isto temo.
Če poznate Incantation, veste, da je njihova »bogokletna križarska vojna« ovenčana že vsaj s sedmimi ploščami. Predzadnja je temu primerno bila naslovljena Blasphemy, v zadnji pa je nesveti trojici (McEntee, Lombard, Severn) očitno dosti in so odločeni, da vse sveto dokončno uničijo. In čeprav se stvari lotijo temeljito, pa glasba in besedila kažejo na to, da se Incantation skorajda ne premikajo nikamor. Tudi produkcija je skoraj identična prejšnji plošči, tako da imate občutek, da poslušate Blasphemy part II. Plošča ne prinaša nič novega razen McEnteejevih vokalov, ki je po 16. letih menjave zasedbe očitno ugotovil, da lahko sam poje najbolje. No, stagnacija in pomanjkanje inovativnosti se kaže v tem, da so besedila resnično slaba, tako po strukturah kot po vsebini in skoraj tako klišejska kot pri Deicide (s tem, da jih tokrat enormno dolgi naslovi ne rešujejo več). Ne glede na to, kateri od trojice jih piše, bodo kvečjemu zadovoljila okus petnajstletnikov. Glasba – vse je isto kot prej – običajno se začne vse izredno hitro, se malce razvija, dvakrat ponovi in nato preide v doomerski del, ki se vleče do konca. Besedila so odkruljena dobro, dodatna kričanja niso slaba, ampak vse zveni tako mrtvo. Vidi se, da tipom manjka osebek, ki bi vnesel nekaj svežega in cela plošča daje vtis, da je stvar narejena pod prisilo in s pomanjkanjem interesa. Bobni so malce bolj inovativni, vendar zlatih dni Live Blasphemy ali pa Infernal Storm verjetno ne bomo več videli.
Kljub temu ne smemo biti tako ravnodušni, saj Incantation (čeprav malo preveč) sledijo (nesvetemu) duhu svojega preteklega ustvarjanja in še vedno ustvarijo enega najbolj zlobnih »true blasphemic« death metal albumov na svetu, vendar tega ne bodo mogli izkoriščati večno. Ko voli, nek izvoli...

Ivan