Po treh letih od izida albuma The X Factor skupine Iron Maiden smo mnogi že komaj čakali izid naslednje plošče. In smo ga tudi dočakali. Iron Maiden, eni izmed paradnih konjev New Wave Of British Heavy Metala so se znova izkazali. Po temačnem albumu, The X Factor, so se hoteli vrniti na star stil glasbe.
Album poizkuša biti podoben albumom iz sredine in konca '80 let, ko so bili Maidni na vrhuncu popularnosti. To jim s tem albumom nekako ni čisto uspelo. Druga skladba na plošči, The Angel And The Gambler, za katero imajo posnet tudi video, je po mnenju mnogih veliko predolga (refren se ponavlja do onemoglosti). Razen dolžine nima ta skladba nobene pomanjkljivosti. Ostale skladbe so krajše, na stare čase pa me najbolj spominja Futureal, ki je glasbeno najbolj podoben starim skladbam. Malce kritike si zasluži produkcija (ja, Steve, saj si mojster na basu, za mešalno mizo pa nisi). Na posameznih delih skladb se pri pozornem poslušanju sliši prav nadležen kovinski zvok vokala. Pa tudi Blaze se nikakor ne more kosati z Bruce-om. Prav to je razlog, da je skupina izgubila nekaj starih privržencev. A Blaze ni tako slab pevec, kot trdijo nekateri. Le navaditi se je treba na spremembo in se z njo pač sprijazniti. Saj so nekateri tudi jokali, ko je skupino (nič kaj na svojo pobudo) zapustil Paul di Anno, kasneje pa so Bruce-a vzljubili.
Pa še nekaj zanimivosti: Za naslov plošče je "kriva" nogometna ekipa, v kateri igrajo Maidni. Druga zanimivost je to, da je skupina Iron Maiden licencirala štiri skladbe za igro Carmaggedon II. Izdali pa so tudi igro Ed Hunter, v kateri je glavni junak sam Eddie. Na kratko, CD kupite vsi goreči ljubitelji skupine, ostalim priporočam raje box Eddie Head (12 albumov), ki stane okoli 150 funtov.